guida
A) f
1. vodstvo, vodenje (tudi pren.):
studiare sotto la guida di eccellenti maestri študirati pod vodstvom odličnih učiteljev
prendere lezioni di guida avto učiti se vožnje
posto di guida avto voznikov sedež
2. avto volan:
guida a destra, a sinistra volan na desni, na levi
3. vodnik, vodič, priročnik:
guida alla pittura slikarski priročnik
guida alla Toscana vodnik po Toskani
guida di Roma vodnik po Rimu
guida Baedeker bedeker
guida telefonica telefonski imenik
4. vodnik, vodič (oseba):
fare da guida a qcn. biti komu za vodnika
avere una guida esperta imeti veščega vodnika
guida autorizzata pooblaščeni vodnik
guida alpina planinski vodnik
5. pren. voditelj, učitelj:
il popolo riconosceva in lui la sua guida ljudstvo je v njem videlo svojega učitelja
6. tehn. vodilo:
guida di un'imposta oknično vodilo
7. tekač, podolgovata preproga:
distendere una guida di velluto rosso razgrniti rdeč žametni tekač
8. pl. uzde
B) agg. vodilen:
partito guida vodilna stranka
Zadetki iskanja
- guscio m (pl. -sci)
1. lupina, luščina; oklep:
il guscio delle noci orehova lupina
il guscio dei piselli grahova lupina
il guscio d'uovo jajčna lupina
uova al guscio mehko kuhana jajca
il guscio della tartaruga želvji oklep
2. lupina, majhna ladja, hišica:
tenersi, stare nel proprio guscio pren. držati se zase, zapirati se v svojo lupino
uscire dal proprio guscio pren. stopiti iz starih tirnic
3. toskansko prevleka
4. ogrodje, lupina - gustírati (-am)
A) imperf. knjiž. gustare, assaporare; mangiare, bere con gusto
B) gustírati se (-am se) imperf. refl. (uživati) gustare, assaporare:
gustirati se ob dobrotah na mizi gustare le leccornie in tavola - gusto m
1. okus
2. okus; užitek:
un cibo privo di gusto jed brez okusa
fare il gusto a qcs. navaditi se na kaj
mangiare di gusto jesti z užitkom
è di mio gusto po mojem okusu je
3. veselje, zadovoljstvo:
ridere di gusto veselo se smejati
ci siamo tolti il gusto di esprimere liberamente il nostro parere dovolili smo si svobodno izraziti svoje mnenje
ci ho gusto a sapere che non sono il solo a sopportarli rad vem, da jih še kdo drug težko prenaša
avrei un gusto matto se la vostra impresa fallisse strašno bi mi bilo všeč, če bi vam podvig spodletel!
prendere gusto a qcs. začeti v čem uživati
4. okus, nagnjenje:
sui gusti non si discute o okusih ne gre razpravljati
sono scherzi di pessimo gusto to so skrajno neokusne šale
PREGOVORI: tutti i gusti sono gusti preg. kolikor ljudi, toliko čudi
5. okus; čut, občutek:
formarsi, educare il gusto izoblikovati si, vzgajati okus
avere il gusto della musica imeti čut za glasbo
di buon gusto dobrega okusa
di cattivo gusto slabega okusa, cenen
scrivere, esprimersi con gusto izbrano pisati, izražati se z okusom - híp (-a) m istante, attimo; momento, minuto:
kratek hip breve istante
hip pozneje je odšel un momento dopo se ne andò via
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prvi hip ga ni spoznal in un primo momento non lo riconobbe
vsak hip bo tu torna a momenti
vsak hip te lahko doleti nesreča la disgrazia ti può capitare in ogni istante
zadnji hip je prišel na vlak riuscì a prendere il treno all'ultimo momento - hítrica (-e) f
1. fretta; frettolosità:
hitrica ni prida la fretta non paga
brez hitrice se je odpravil si preparò ad uscire senza fretta
na hitrico, v hitrici kaj narediti fare qcs. in fretta, frettolosamente
2. rapidità, velocità - hítro adv.
1. velocemente, rapidamente
2. presto, subito:
hitro se privaditi abituarsi presto
PREGOVORI:
dvakrat da, kdor hitro da chi dà subito, dà due volte - hláče (hláč) f pl.
1. obl. calzoni, pantaloni:
nositi, obleči, sleči, strgati hlače portare, mettere, togliersi, stracciarsi i calzoni
irhaste, platnene hlače calzoni di cuoio, di tela
hlače do kolen calzoni alla zuava
jahalne, smučarske hlače calzoni da equitazione, da sci
dolge hlače calzoni lunghi
kratke hlače calzoni corti, calzoncini, shorts
spodnje hlače mutande
hlače na zvonec calzoni a campana, a zampa d'elefante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. hlače se mu tresejo, srce mu je v hlačah, podelal se je v hlače se l'è fatta nei calzoni, se l'è fatta sotto
guliti, trgati hlače po šolskih klopeh scaldare i banchi
šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače accarezzare le spalle a qcn.
šalj. v tej družini žena nosi hlače in questa casa è la moglie che comanda
pog. pren. skočiti v hlače vestirsi in fretta e furia
pren. koliko pa te je v hlačah?! su, fatti sotto, se hai coraggio
2. teh. tubo a Y - hladétina (-e) f gastr.
1. (žolca) gelatina:
pren. tresti se kakor hladetina tremare come una foglia
2. gelatina di frutta, confettura - hladíti (-ím)
A) imperf. ➞ ohladiti raffreddare; rinfrescare (tudi pren.)
B) hladíti se (-ím se) imperf. refl. ➞ ohladiti se raffreddarsi; rinfrescarsi - hòd (hóda) m (hoja) cammino; andatura; vet. andatura lenta;
zibati se v hodu avere un'andatura dondolante, andar dondoloni
do vrha gore je ura hoda la vetta è a un'ora di cammino
strojn. hod bata corsa del pistone
strojn. mrtvi hod marcia in folle - hodíti (-im) imperf.
1. (premikati se s korakanjem) camminare; andare:
hoditi po cesti, po gozdu andare per la strada, per il bosco
hoditi sem in tja andare qua e là
hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
hoditi po prstih andare in punta di piedi
hoditi ko polž andare a passo di lumaca
hoditi po vseh štirih andare carponi
pismo je hodilo deset dni per arrivare la lettera ci ha messo dieci giorni
2. (večkrat opraviti isto pot) andare:
hoditi pogosto čez mejo andare spesso oltre confine
hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo andare a lavorare con l'autobus, in treno, a piedi
3. (biti v ljubezenskem odnosu s kom, prizadevati si za ljubezensko naklonjenost nekoga) filare, amoreggiare, andare, correre dietro a:
že dolgo hodita (skupaj) quei due filano da un pezzo
že hodi za dekleti corre già dietro alle ragazze
4. pren. (izraža, da je osebek oblečen, obut, kot pove določilo):
hoditi brez pokrivala, razoglav andare a testa scoperta
hoditi v črnem portare il lutto
hoditi bos andare scalzo
5. (v zvezi s 'pot'):
hoditi po krivih poteh scegliere vie traverse
hoditi po izhojeni, po srednji poti andare per la strada battuta, prendere la via di mezzo
hodi hodi, neumnež ma va là, stupido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja ogni mese sto male a quattrini
hoditi od hiše do hiše andare di porta in porta (mendicando)
hoditi od Poncija do Pilata andare da Ponzio a Pilato
pren. hoditi okrog koga stare dietro a qcn., lavorarsi qcn.
hoditi v vas k dekletu frequentare una ragazza
šalj. hoditi komu v zelje rompere a qcn. le uova nel paniere, cercare di soffiare a qcn. la ragazza, la donna
hoditi po glavi frullare in testa
pren. hoditi komu po glavi (brezobzirno ravnati s kom) calpestare qcn.
pren. hoditi po ovinkih prenderla larga
hoditi v gosjem redu, v gosji vrsti andare in fila indiana
hoditi (v korak) s časom essere al passo coi tempi
hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pog. hoditi (komu)
narobe, navzkriž andare storto
hoditi kakor mačka okoli vrele kaše menare il can per l'aia
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei - hója1 (-e) f
1. cammino, marcia, andatura; šport. marcia;
počasna, zibajoča se hoja andatura lenta, dondolante
ritenska hoja movimento, marcia all'indietro
šport. hoja na smučeh sci di fondo
hoja po vrvi funambolismo
peš hoja l'andare a piedi
rel. hoja za Kristusom imitazione di Cristo
2. l'andare - hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti
1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente
2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.
3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando
4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?
5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare
6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare - hraníti2 (-im)
A) imperf. nutrire, sostentare, allevare, dar da mangiare:
hraniti lačne dar da mangiare agli affamati
hraniti živino dar da mangiare alle bestie
2. mantenere
3. knjiž. ekst. alimentare:
radio hranijo baterije la radio è alimentata da batterie
B) hraníti se (hránim se) imperf. refl. nutrirsi, cibarsi; mangiare:
ptice se hranijo z žuželkami gli uccelli si nutrono di insetti
hraniti se v menzi, doma mangiare alla mensa; mangiare a casa - hŕbet (-bta) m
1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso
2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle
3. (del knjige) costa
4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica - hrèsk (-a) m crac:
veja se je zlomila z glasnim hreskom il ramo si spezzò con un sonoro crac - hrváški (-a -o) adj. geogr. croato; šalj.
ne videti se sedem hrvaških let non vedersi da anni - hudíč (-a) m
1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio
2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!
3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito
5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio
6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai
7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto
8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'
9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca - hudíčevo adv. molto, assai, di grosso:
hudičevo se motiti sbagliare di grosso
hudičevo zaslužiti guadagnare molto