gradino m stopnica (tudi pren.):
salire un gradino della scala sociale povzpeti se za stopnico na družbeni lestvici
essere al primo gradino pren. biti na začetku česa
arrivare all'infimo gradino pren. pasti najniže
Zadetki iskanja
- gradíti (-ím) imperf. ➞ izgraditi
1. costruire, edificare, erigere, fabbricare (tudi pren.):
graditi cesto, hišo, tovarno, železnico costruire una strada, una casa, una fabbrica, una ferrovia
graditi na črno costruire abusivamente
pren. graditi lepšo prihodnost costruire un futuro migliore
pren. graditi na slabih temeljih, na pesku fabbricare sulla sabbia
2. (deliti, ločiti, ločevati) separare, dividere
3. publ. graditi na costruire, creare, fabbricare, fondare; impostare:
graditi politiko na mednarodnem sodelovanju impostare una politica sulla cooperazione internazionale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
graditi komu pot ostacolare qcn., frapporre ostacoli a qcn.
pren. graditi na koga attendersi molto da uno
meteor. gradi se področje nizkega, visokega pritiska si sta formando un'area ciclonica, anticiclonica - graffiatura f praska:
la caduta si risolse con qualche graffiatura padec se je končal z nekaj praskami
sul tavolo erano rimaste molte graffiature na mizi je ostalo vse polno prask - gràh (gráha) m bot. pisello (Pisum sativum);
njivski grah (pisello) rubiglio (Pisum arvense)
luščiti grah sbucciare, sgranare i piselli
gastr. riž z grahom riso e piselli, risi bisi
smejati se, kakor bi grah stresal ridere con voce argentina - gramigna f
1. bot. prstati pesjak (Cynodon dactylon)
2.
attaccarsi come la gramigna pren. biti nadležen, siten
crescere come la gramigna pren. naglo rasti, hitro se razraščati, širiti - grande
A) agg.
1. velik:
sala grande velika dvorana
fare grandi viaggi veliko potovati
avere un gran giro d'affari imeti velik promet
avere una gran sete biti hudo žejen
lettera grande velika črka
famiglia grande številna družina
andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
il grande Galilei veliki Galilei
Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
gran ciambellano veliki komornik
2. visok, velik, krepek:
è un uomo grande krepek mož je
3. velik, svečan, pomemben:
il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj
4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
un gran bugiardo hud, velik lažnivec
5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
un gran bel quadro zelo lepa slika
B) m (tudi f)
1. odrasel, odrasla oseba:
si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?
2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
farsi grande bahati se, domišljati si
3. hist. grand:
grande di Spagna španski grand
4. veliko, sijajno, veličina:
ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno - grattare
A) v. tr. (pres. gratto)
1. praskati, čohati:
grattarsi la testa praskati se po glavi
grattarsi la pancia pren. vulg. praskati se po jajcih, lenariti
grattare la rogna, la scabbia pren. zadeti v živo
grattare dove prude pren. praskati, kjer srbi
grattare gli orecchi a qcn. laskati komu
2. ekst. drgniti, ribati, strgati:
grattare il formaggio strgati sir
grattare uno strumento šalj. praskati, brenkati po instrumentu
3. pren. pog. ukrasti, suniti:
si è fatto grattare il portafoglio sunili so mu listnico
B) v. intr. avto pog. slabo prestaviti, zahreščati s prestavami - grave
A) agg.
1. težak:
carico grave težek tovor
sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti
2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star
3. nizek (glas):
nota grave nizka nota
accento grave jezik krativec, gravis
4. resen, težaven, težak, hud:
un grave disagio huda nadloga
persona grave nadležna, sitna oseba
accusa grave težka obtožba
essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
malato grave težek bolnik
5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
atteggiamento grave preudarno vedenje
6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
voce grave pridvignjen glas
stile grave svečan, vzvišen slog
B) m
1. fiz. telo:
caduta dei gravi padanje teles
2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
stare sul grave delati se važnega - grazia f
1. ljubkost, lepota, milina:
la grazia del volto milina obraza
2. ljubeznivost, prijaznost:
accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
mala grazia neprijaznost, odurnost
non avere garbo né grazia biti grob, oduren
3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem
4. pren. prijeten vonj, okus:
senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino
5. (navadno pl.) naklonjenost:
entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko
6. usluga, milost:
chiedere una grazia prositi za uslugo
ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
di grazia prosim
7. relig. milost:
anno di grazia leto Gospodovo
essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
grazia di Dio pog. božja dobrota:
in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
per grazia di Dio hvala bogu:
per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik
8. pomilostitev:
accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
colpo di grazia milostni strel
Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje
9. hvaležnost:
render grazie zahvaliti se - grazie
A) inter.
1. hvala!:
tante grazie!, mille grazie!, grazie infinite! lepa hvala!, tisočkrat hvala!, neskončna hvala!
grazie di cuore! prisrčna hvala!
grazie di tutto! hvala za vse!
grazie per la vostra cortesia hvala za ljubeznivost
Posso offrire un caffè? - Grazie! Boste kavo? - Prosim!
grazie tante iron. lepa hvala!
grazie al cavolo pog. lepa hvala
tante grazie! (grazie al cavolo!) iron. pog. jasno!, kaj pa!, hvala bogu!
2.
grazie a: po zaslugi, zahvaljujoč se:
sono riuscito grazie al vostro aiuto uspelo mi je z vašo pomočjo
grazie a Dio, grazie al Cielo inter. hvala bogu!
B) m invar. zahvala:
un grazie di tutto cuore prisrčna zahvala - gŕbasto adv.
držati se grbasto andare curvo, ingobbito - gŕbiti (-im)
A) imperf. ➞ zgrbiti curvare, inarcare
B) gŕbiti se (-im se) imperf. refl. ➞ zgrbiti se ingobbire - gŕd (-a -o) adj.
A)
1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio
2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea
3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa
4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi
5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita
6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera
B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo - grdó adv.
1.
grdo gledati guardare bieco, di traverso
grdo narediti, fare male sbagliare
grdo ravnati s kom maltrattare qcn.
grdo se ušteti sbagliare di grosso
2. (v povedni rabi izraža neprimernost česa)
grdo je ne pomagati človeku v stiski è brutto non porgere aiuto al prossimo bisognoso
grdo je, da tega nisi povedal hai fatto male a non dirmelo
grdo se držati avere una faccia accigliata, rabbuiata
pren. grdo koga gledati avercela con qcn.
lagati, da je grdo mentire spudoratamente - grebén (-a) m
1. cresta; sommità, cima (di monte, onda):
gorski greben cresta (della montagna)
koralni greben banco corallino, madreporico
2. cresta (del gallo):
pren. greben se mu je povesil ha abbassato la cresta
greben mu je zrasel ha alzato, messo su la cresta
3. vet. (viher) garrese (cane, cavallo)
4. voj., hist. (ojačani del oglavja čelade) cresta
5. grad. colmo
6. meteor. zona
7. teh. arresto
8. tekst. pettine, cardo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. grodnični greben (pri pticah) cresta sternale
anat. lopatični greben cresta (della scapola)
anat. nosni greben dorso del naso
žel. vtirjevalni greben bordino - grebénček (-čka) m dem. od greben crestella, crestina:
pren. grebenček se mu je povesil ha abbassato la cresta - gréh (-a) m
1. rel. peccato:
delati greh commettere peccato, peccare
odpustiti grehe perdonare i peccati
(tudi pren.) pokoriti se za grehe far penitenza per i peccati, espiare i peccati
kesati se, spovedati se grehov pentirsi dei propri peccati, confessare i peccati
mali, veliki, smrtni greh peccato veniale, peccato mortale
izvirni greh peccato originale
odpuščanje grehov remissione dei peccati, assoluzione
pren. valjati se v grehu sguazzare nel peccato
2. peccato, errore, fallo; macchia:
mladostni greh peccato di gioventù
greh je, če ... è un peccato che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti (še vedno) greha vredna essere ancora seducente
grd kot smrtni greh brutto come il peccato
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato scagli la prima pietra
greh se pove, grešnika pa ne (è lecito) dire la colpa, tacere il colpevole - grēmbo m
1. naročje (tudi pren.):
tenere qcs. in grembo držati kaj v naročju
portare un figlio in grembo pren. nositi otroka pod srcem
la terra accoglie le sementi nel suo grembo pren. zemlja sprejema seme v svoje naročje
in grembo a qcs., nel grembo di qcs. v naročju, v nedrih:
morire nel grembo della Chiesa umreti v naročju Cerkve
2. pren. knjižno vdolbina, zaliv:
il fiume fa grembo reka se razširi
il monte fa grembo gora se ugreza - grigio
A) agg. (m pl. -gi, f pl. -gie)
1. siv:
un abito grigio siva obleka
cielo grigio sivo, oblačno nebo
capelli grigi sivi lasje
grigio azzurro sivomoder
grigio verde sivozelen
materia, sostanza grigia anat. siva substanca; sive celice
non aver materia grigia pren. ne imeti pameti
2. pren. siv, enoličen, monoton, bled:
una vita grigia enolično življenje
grigio in volto namrščen
B) m siva barva:
vestire in, di grigio oblačiti se v sivo, nositi sivo - grillo m
1. zool. čriček (Gryllus campestris)
mangiare come un grillo pren. jesti kot ptiček
cervello di grillo pren. kurja pamet
andare a sentir cantare i grilli pren. iti po gobe, iti rakom žvižgat, umreti
grillo parlante pren. modrec, moralizator
indovinala grillo! bogve kako bo!
non cavare un grillo da un buco pren. nič ne doseči, zaman si prizadevati
2. pren. muha:
avere dei grilli per il capo biti muhast, imeti glavo polno muh
gli è saltato il grillo pren. nekaj ga je pičilo, zahotelo se mu je