vzgájanec (-nca) m educando:
odnos med vzgojiteljem in vzgajancem il rapporto tra l'educatore e l'educando
Zadetki iskanja
- vzgájati (-am) | vzgojíti (-ím) imperf., perf.
1. educare; ammaestrare; formare:
vzgajati in izobraževati educare e istruire
vzgajati z zgledom educare col buon esempio
zdravo vzgajati impartire una sana educazione
vzgajati bodoče strokovnjake formare i futuri quadri
2. allevare, coltivare:
vzgojiti sviloprejke allevare bachi da seta
vzgajati sadno drevje coltivare, allevare alberi da frutto - vzhóden (-dna -o) adj. orientale, dell'est, est:
vzhodni del države la parte orientale del Paese
veter piha z vzhodne strani il vento soffia da est
trgovina med vzhodno in zahodno Evropo il commercio tra l'Europa Orientale e Occidentale
geogr. države na vzhodni polobli i paesi dell'emisfero orientale
fiz. vzhodna deklinacija declinazione orientale
rel. vzhodna cerkev chiesa orientale
hist. vzhodna fronta il fronte Est
hist., geogr. Vzhodna Indija le Indie Orientali
hist. Vzhodna Nemčija Germania Orientale
geogr. vzhodna zemljepisna dolžina longitudine est
hist., polit. vzhodni blok blocco orientale
hist. Vzhodni Berlin Berlino Est
Vzhodni Got ostrogoto
rel. vzhodni obred rito orientale
vzhodni razkol scisma d'oriente (1054)
hist. vzhodno rimsko cesarstvo impero romano d'Oriente - vznemírjenost (-i) f agitazione, emozione, inquietudine, turbamento, sconcerto:
čutiti vznemirjenost essere in preda all'agitazione, provare sconcerto
čustvena vznemirjenost emozione, turbamento - vzpénjati se (-am se) | vzpéti se (vzpnèm se) imperf., perf. refl.
1. salire; montare; aer. prendere quota:
vzpenjati se na hrib salire sul monte
vzpenjati se na drevo montare sull'albero
letalo se je vzpenjalo skoraj navpično l'aereo saliva, prendeva quota quasi perpendicolarmente
2. (dvigati se, dvigniti se) impennarsi, inalberarsi:
konj se vzpne in zarezgeta il cavallo si impenna e manda un nitrito
3. (rasti, zrasti navzgor) arrampicarsi:
po zidu se vzpenja bršljan l'edera si arrampica sul muro
4. pren. (dosegati, doseči višjo stopnjo) progredire, crescere, salire:
gospodarstvo se hitro vzpenja un'economia che progredisce rapidamente
vzpeti se po družbeni lestvici salire nella gerarchia sociale
5. (dvigati se) innalzarsi; pren. slanciarsi, svettare:
nad reko se vzpenja hrib sopra il fiume si innalza un monte
pren. vrhovi dreves se vzpenjajo proti nebu le cime degli alberi si slanciano verso il cielo
6. pren. salire:
sonce se je vzpelo v zenit il sole è allo zenit
napetost drame se naglo vzpenja la tensione drammatica sale rapidamente
zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali i suoni salivano e scendevano armoniosi - vzpòn (vzpôna) m
1. alp. ascensione, ascesa; scalata, via:
alpinisti so ponovili vzpon gli alpinisti hanno ripetuto la via
plezalni vzpon arrampicata
2. pren. ascesa, successo; aumento, crescita, incremento; pieno, culmine:
vzpon kvalitete, proizvodnje incremento della qualità, della produzione
umreti v vzponu moči morire al culmine delle forze
3. salita:
dolg, strm vzpon salita lunga, ripida
pren. vzponi in sestopi saliscendi
alp. prvenstveni vzpon prima scalata
mat. vzpon tangente trigonometrica dell'angolo di inclinazione - vzporéden (-dna -o) adj.
1. parallelo:
vzporedna ulica via parallela
z rastjo gospodarstva vzporedna rast življenjskega standarda tenore di vita che cresce parallelamente alla crescita economica
2. (istočasen) parallelo, contemporaneo:
vzporedna gradnja več objektov costruzione parallela, contemporanea di vari edifici
3. (postranski) collaterale, secondario:
vzporedni proizvod pivovarne je kvas prodotto collaterale del birrificio è il lievito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. vzporedna črta parallela
mat. vzporedna projekcija proiezione parallela
mat. vzporedni premik traslazione
elektr., pošta vzporedna vezava collegamento in parallelo
elektr. vzporedni upor shunt
teh. vzporedni črtalnik parallela
teh. vzporedni primež morsetto parallelo
muz. vzporedne kvinte quinte parallele
ekon. vzporedni valuti valute parallele
alp. vzporedno plezanje scalata in parallelo - vzporédnik (-a) m
1. geogr. parallelo:
poldnevniki in vzporedniki meridiani e paralleli
vzporedniki južne, severne zemljepisne širine paralleli sud, nord
astr. nebesni vzporednik parallelo celeste
2. ekst. artista di moduli, stilemi analoghi - vzròk (vzróka) m causa, cagione; motivo, ragione:
pojav ima več vzrokov il fenomeno ha varie cause
odkriti vzrok bolezni scoprire la causa della malattia
vzrok in posledica causa ed effetto
iz neznanega vzroka zapeljati na levo per motivi sconosciuti sterzare a sinistra
ni vzroka, da ne bi šel non c'è motivo per non andare
napasti koga brez vzroka assaltare qcn. senza ragione, senza motivo
filoz. prvi vzrok causa prima
lingv. prislovno določilo vzroka complemento di causa - vztrájati (-am) imperf.
1. perseverare, persistere; ostinarsi, impuntarsi; battere:
vztrajati pri nameri persistere in un proposito
vztrajati v zmoti ostinarsi nell'errore
vztrajati pri istem vprašanju battere sullo stesso tasto
2. insistere, ribattere:
vztrajal je, da denarja ni dobil insisteva nel dire di non aver avuto i soldi
3. pren. perdurare, permanere:
jesen letos kar vztraja quest'anno l'autunno perdura
PREGOVORI:
grešiti je človeško, vztrajati (v zmoti) hudičevsko errare è umano, persistere diabolico - vžgáti1 (vžgèm) | vžígati (-am)
A) perf., imperf.
1. accendere (tudi ekst.):
vžgati z vžigalicami accendere con i fiammiferi
avt. vžgati motor accendere il motore
2. accendere, suscitare:
vžgati v kom jezo, ljubezen accendere in qcn. ira, amore
3. pren. infiammare, entusiasmare:
kot govornik zna vžgati è un oratore capace di infiammare
godci vžigajo koračnice la banda suona delle marce
lepotica mu vžiga kri la bella fanciulla lo infiamma di passione
pren. take zvijače pri meni ne vžgejo certi trucchi con me non fanno colpo
B) vžgáti se (vžgèm se) | vžígati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
suha slama se hitro vžge la paglia secca prende fuoco presto
2. pren. accendersi, avvampare; divampare:
vžgati se v strasti avvampare di passione
v srcu se vžge sovraštvo nel cuore divampa l'odio - z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I. (z rodilnikom)
1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici - za1 adv. a favore; pro:
glasovati za votare a favore
nekateri so za, drugi proti alcuni sono favorevoli, altri contrari
dokazi za in proti le prove pro e contro - zabádati (-am) | zabôsti (-bôdem)
A) imperf., perf.
1. ficcare, cacciar dentro:
zabadati bucike v blazinico ficcare le spille nel cuscinetto portaspilli
čebele zabadajo želo v napadalca le api pungono l'attaccante col pungiglione
2. zabosti pugnalare, accoltellare:
v jezi je zabodel soseda in un impeto d'ira accoltellò il vicino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zabadati v kaj nos ficcare il naso in qcs., in cose che non ci riguardano
zabadati v koga oči, pogled fissare qcn. con gli occhi, con lo sguardo
B) zabôsti se (-bôdem se) perf. refl. ficcarsi; pungersi:
trn se mu je zabodel v prst una spina gli si era ficcata nel dito - zabáva (-e) f
1. divertimento, spasso, svago:
imeti psa za družbo in zabavo avere un cane per compagnia e divertimento
2. divertimento, festa:
prijetno zabavo vam želim auguro buon divertimento
3. festa, trattenimento, ricevimento:
zabava na prostem festa all'aperto
zabava s plesom trattenimento danzante
novoletna, pustna zabava veglione di S. Silvestro, di carnevale - zabáven (-vna -o) adj.
1. divertente; gustoso, spassoso:
zabavna zgodba una storia spassosa
2. di divertimento, di svago; ameno:
zabavna literatura letteratura amena
3. di svago, leggero:
resna in zabavna glasba musica seria e musica leggera - zabíjati (-am) | zabíti (-bíjem)
A) imperf., perf.
1. conficcare, piantare; battere:
zabiti žebelj v zid piantare un chiodo nel muro
zabijati pilote battere i pali
2. turare, chiudere; inchiodare:
zabijati sode z vehami chiudere le botti col cocchiume
zabijati krsto inchiodare la bara
3. šport. žarg.
zabiti gol dare un gol, realizzare
zabiti žogo v koš (pri košarki) schiacciare
4. pren.
zabiti, zabijati v glavo inculcare, imprimere nella testa
zabijati učencem v glavo slovnična pravila inculcare nella testa degli scolari le regole della grammatica
5. pren. (zapraviti, zapravljati) perdere, scialare:
zabijati čas perdere tempo; passare, ammazzare il tempo
zabijati denar perdere, scialare il denaro
6. pog. (odrezavo zavrniti, zavračati) ribattere, replicare (a); rimbeccare qcn.:
pog. zabiti komu kajlo ribattere, rimbeccare qcn.
B) zabíti se (-bíjem se) perf. refl.
1. pren. isolarsi, segregarsi
2. pren. immergersi:
zabiti se v študij immergersi nello studio
3. pog. (zaleteti se, trčiti) urtare, schiantarsi contro:
zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid per l'eccessiva velocità si schiantò contro un muro
C) zabíti si (-bíjem si) perf. refl.
zabiti si v glavo ficcarsi, mettersi in testa - zablískati (-am)
A) perf.
1. lampeggiare:
pren. zabliskati z očmi, s pogledom fulminare con lo sguardo
2. pren. luccicare, brillare, risplendere, scintillare:
oči mu zabliskajo od jeze i suoi occhi scintillano di rabbia
B) zablískati se (-am se) perf. impers.
1. balenare, lampeggiare:
zabliskati se in zagrmeti lampeggiare e tuonare
2. pren. (s smiselnim osebkom v dajalniku) balenare; capire:
pozno se mu je zabliskalo, kaj se je zgodilo molto tardi gli balenò l'idea di cosa fosse successo
iron. učencu se je zabliskalo v glavi lo scolaro capì, ebbe una folgorazione - zabrêsti (-brêdem) perf.
1. mettere il piede nell'acqua; sguazzare
2. pren. perdersi, smarrirsi:
pren. zabresti na kriva pota traviare
pren. zabresti v težave invescarsi, pog. inguaiarsi
zabresti v krizo cadere in una crisi
zabresti v dolgove impantanarsi, infognarsi nei debiti - zabrísati (-bríšem) | zabrisováti (-újem) perf., imperf.
1. cancellare, offuscare, obliterare:
zabrisati mejo med resničnostjo in domišljijo obliterare i confini tra realtà e immaginazione
2. (vreči, zagnati) buttare, scaraventare:
pren. zabrisati koga iz službe licenziare in tronco qcn.
žarg. šol. zabrisati pri izpitu bocciare