Franja

Zadetki iskanja

  • kájti konj. poiché, giacché; infatti:
    naročilo bo opravljeno v roku, kajti to je resno podjetje la commessa sarà realizzata a termine, in tempo giacché la ditta è di sicuro affidamento
  • kàk (-a -o) adj.

    1. (izraža nedoločnost osebe ali stvari) qualche:
    prenočili bomo v kaki koči pernotteremo in qualche baita

    2. (izraža približnost) qualche; un:
    za kak teden bi šel rad na morje mi piacerebbe andare al mare per qualche settimana
    redi kakih deset glav živine alleva una decina di capi di bestiame

    3. (v prislovni rabi nekako, približno) circa; un:
    v Firencah sem bil kake petkrat a Firenze ci sono stato cinque o sei volte
  • kàkšen (-šna -o) adj.

    1. (izraža nedoločnost, poljubnost) qualche; uno; pl. alcuni... altri:
    fanta bodo dali v kakšno šolo il ragazzo lo manderanno in qualche scuola
    oblači se kakor kakšna princesa si veste come una principessa
    tu so jajca, kakšno je sveže, kakšno pa tudi ne ecco qua le uova, alcune sono fresche, altre no

    2. (izraža približnost, tudi v prislovni rabi) un, su:
    mož ima kakšnih petdeset let l'uomo è sulla cinquantina
    obiskal sem ga kakšne trikrat sono andato a trovarlo un due o tre volte
  • kárta2 (-e) f

    1. carta (da gioco):
    igrati (na) karte giocare a carte
    izigrati karto giocare una carta
    kupiti karto comprare una carta
    mešati karte mescolare, fare le carte
    metati karte (kvartati) giocare a carte
    položiti karte na mizo calare le carte, mettere le carte in tavola
    razdeliti karte distribuire le carte
    dobre karte carte buone
    italijanske, francoske karte carte italiane, francesi
    igralna karta carta da gioco
    močna karta onore
    tarok karte carte dei tarocchi
    kup kart mazzo di carte

    2. pren. (učinkovito sredstvo za uspeh) carta:
    igrati zadnjo karto giocare l'ultima carta
    igrati, staviti na napačno karto puntare su una carta perdente
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. odkriti karte mettere le carte in tavola
    pren. hišica iz kart castello di carte
  • kategoríja (-e) f

    1. (skupina, vrsta, razred) categoria, tipo, classe; ordine:
    socialna kategorija categoria sociale
    hotel A kategorije albergo di prima classe

    2. filoz. categoria; šport.
    kategorija (v težki atletiki) peso
    biol. sistematska kategorija rastlinstva in živalstva categoria sistematica botanica e zoologica; taxon

    3. šport. peso:
    peresna, srednja, težka kategorija peso piuma, medio, massimo
  • katéri2 (-a -o) pron.

    1. che, il quale, cui:
    volilna enota, v kateri kandidira la circoscrizione elettorale in cui si candida
    (pri izogibanju dvoumnosti) mati mojega prijatelja, kateri je zdaj v Kopru la madre del mio amico il quale sta ora a Capodistria

    2. (v rodilniku izraža pripadnost, lastnino) il cui:
    ljudstvo, v katerega imenu nastopate il popolo nel cui nome parlate

    3. (za dopolnjevanje vsebine nadrednega stavka) cui:
    odštel mu je petdeset tisočakov, od katerih je pet pridržal gli sfilò cinquantamila talleri di cui se ne tenne cinque
  • kázati (kážem) ➞ pokazati

    A) imperf.

    1. mostrare, far vedere, esibire; indicare, denunciare:
    kazati dokumente esibire i documenti
    kazati pot indicare la strada

    2. (dajati podatke glede na lego) mostrare, segnare, indicare:
    mali kazalec kaže ure, veliki minute la lancetta piccola indica le ore, la grande i minuti

    3. (biti izraz, posledica stanj, pojava) mostrare, registrare, denotare:
    bilanca kaže izgubo la bilancia denota perdite

    4. (v tretji osebi; imeti znake, se da predvideti kaj) promettere, volgere:
    letina dobro kaže il raccolto promette bene
    vreme kaže na dež il tempo volge al brutto

    5. (delati vidno, opazno) mostrare, denotare, denunciare:
    obraz je kazal strah il volto denotava paura
    fant kaže veliko nadarjenost za glasbo il ragazzo mostra grande talento per la musica

    6. pren. (v tretji osebi z nedoločnikom izraža primernost, potrebnost storiti kaj) bisognare, essere il caso, dovere:
    o tem ne kaže govoriti non è il caso di parlare della cosa
    niti minute ne kaže izgubljati non bisogna perdere neanche un minuto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne kazati svojih let non dimostrare i propri anni
    vsemu svetu kazati fige infischiarsi di tutto e di tutti
    kazati komu hrbet mostrare a uno la schiena
    kazati komu jezik fare le boccacce
    na filmskem platnu kazati kavbojca proiettare film western
    kazati komu osle fare sberleffi a uno
    kazati zobe mostrare i denti
    streha kaže rebra il tetto è in cattivo stato
    kazati dobro voljo dimostrare buona volontà
    kazati za kom s prstom mostrare a dito qcn.
    slabo kaže le cose si mettono male

    B) kázati se (kážem se) imperf. refl.

    1. mostrarsi, farsi vedere

    2. pren. trasparire:
    iz njegovega jecljanja se je kazala zadrega del suo balbettio traspariva l'imbarazzo
    kazati se v obrisih delinearsi
  • kléšče (kléšč) f pl.

    1. tenaglia, tenaglie; pinza, pinze:
    čeljusti klešč ganasce della tenaglia
    s kleščami potegniti žebelj cavare un chiodo con le tenaglie
    pren. imeti koga v kleščah stringere qcn. in una morsa
    koničaste klešče pinze a punta
    kovaške klešče tenaglie per fabbro
    mizarske klešče tenaglie per falegname

    2. voj. morsa; zool. chele

    3. (kleščam podobna priprava):
    klešče za kodranje arricciacapelli
    klešče za orehe schiaccianoci
    klešče ščipalke tronchese
    klešče za sladkor molletta per lo zucchero
    klešče za žerjavico molle
    pren. biti v kleščah trovarsi in una morsa
    cevne klešče pinza per tubi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    med. ekstrakcijske klešče forcipe
    porod s kleščami parto con il forcipe
    gozdarske klešče compasso a slitta, calibro a corsoio
    izolirne klešče pinza da elettricista
    luknjalne klešče pinze per forare
    razperilne klešče licciaiola
  • klín (-a) m

    1. cuneo, bietta, zeppa:
    pren. suh kakor klin magro come un chiodo, uno stecco
    sadilni klin foraterra, foratoio, cavicchio

    2. (lesen predmet za obešanje) chiodo, gancio (di legno)

    3. alp. chiodo da roccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    novico s klina sneti inventare di sana pianta
    leteti v klinu volare in formazione a cuneo
    pren. obesiti kaj na klin appendere al chiodo
    PREGOVORI:
    klin se s klinom izbija chiodo scaccia chiodo
  • kljúb

    A) prep. malgrado, nonostante, a dispetto di:
    iti na sprehod kljub dežju andare a passeggio malgrado la pioggia

    B) kljub temu adv. ciononostante, malgrado ciò, tuttavia:
    bil je ranjen, kljub temu je tekel na pomoč ponesrečenim era ferito e tuttavia corse in aiuto ai sinistrati

    C) kljub temu da (čeprav) konj. benché, quantunque, sebbene, anche se:
    hoče naprej, kljub temu da ne pozna poti insiste ad andare avanti anche se non sa la strada
  • kljúč (-a) m

    1. chiave; avt. chiave d'accensione:
    ključ od stanovanja chiave di casa
    šop ključev mazzo di chiavi
    varnostni ključ chiave di sicurezza
    brada ključa ingegno della chiave

    2. (priprava za odpiranje konzerv) chiavetta, apriscatole

    3. teh. chiave:
    francoski ključ chiave inglese
    cevni ključ chiave a tubo

    4. pren. chiave:
    najti ključ do uspeha trovare la chiave del successo

    5. agr. talea

    6. muz. chiave:
    altovski, basovski, violinski ključ chiave di contralto, di basso, di violino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati koga pod ključ mettere in prigione qcn.
    biti pod ključem essere al sicuro, sotto chiave
    biol., min. določevalni ključ classificazione
    šifrirni ključ chiave, cifrario
    bot. ključ svetega Petra fumaria (Fumaria officinalis)
  • knjíga (-e) f

    1. libro; manuale; opera:
    broširana, v usnje vezana knjiga brossura, libro rilegato in pelle
    žepna knjiga (libro) tascabile
    leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga opera letteraria, libro tecnico, scientifico
    poučna, zabavna knjiga libro istruttivo, ameno
    kuharska, nabožna knjiga libro, manuale di cucina, libro di devozione

    2. (za uradne spise) libro; registro:
    voditi knjige tenere i libri
    blagajniška knjiga libro, registro di cassa
    blagovna knjiga registro delle merci
    dolgovna knjiga registro dei debiti
    inventarna knjiga inventario
    matična knjiga registro dello stato civile
    pritožna knjiga libro dei reclami
    spominska knjiga album ricordo
    žalna knjiga libro delle firme
    poslovne knjige libri contabili

    3. (večja enota literarnega besedila) libro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. knjiga gre v denar il libro si vende bene, va a ruba
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    požirati knjige divorare i libri
    pren. zmeraj buljiti v knjige, kar naprej čepeti pri knjigah essere un topo di biblioteca
    biti neprebrana, odprta knjiga essere un libro chiuso, aperto
    polit. bela knjiga libro bianco
    trg. dostavna knjiga libro delle consegne
    ekon. glavna knjiga libro mastro
    navt. mednarodna signalna knjiga codice internazionale dei segnali
    film. snemalna knjiga sceneggiatura
    zemljiška knjiga catasto, libro fondiario
    knjige s popustom remainder
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • kócka1 (-e) f

    1. mat. cubo

    2. ekst. dado:
    metati kocke giocare ai dadi
    jušna kocka dado (per brodo)
    kocka sladkorja zolletta (di zucchero)
    rezati meso na kocke tagliare la carne a dadi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti na kocki essere in pericolo
    pren. postaviti na kocko (življenje, ugled) mettere in forse, a repentaglio; giocarsi qcs.
    pren. kocka je padla il dado è tratto
  • koléno (-a) n

    1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
    posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
    kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
    do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
    gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
    vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
    pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
    dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
    spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
    vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
    biti na kolenih essere vinto, prostrato
    pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno

    2. teh. gomito (di un tubo)

    3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)

    4. grado, linea di parentela:
    bratranec v drugem kolenu cugino di 2o grado

    5. adm.
    knjigovodsko koleno barra
  • kóliko adv.

    1. (sprašuje po številu, količini) quanto:
    koliko bratov imaš? quanti fratelli hai?
    koliko stane liter vina? quanto costa un litro di vino?

    2. pren. (izraža veliko količino ali mero) quanto; tanto:
    koliko lepše je tu spomladi quanto più bello è qui in primavera
    rešil je življenje ne vem koliko ljudem ha salvato la vita a non so quanti
  • kônec2 (-nca)

    A) m

    1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
    konec jezika punta della lingua
    konec knjige la fine del libro
    konca vrvi le estremità, le teste della fune
    konec dneva il finire del giorno
    proti koncu sul finire

    2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
    severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
    najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

    3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
    konec sezone fine della stagione
    konec tekme finale della partita
    konec starega Rima la fine dell'antica Roma
    pren. veselice je konec la cuccagna è finita
    iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

    4. (smrt) fine; morte:
    njen tragični konec la sua tragica fine
    pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

    5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
    dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
    hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

    6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
    prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
    do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
    prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
    konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

    7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
    neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

    8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
    tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
    ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
    biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
    biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
    ne imeti dobrega konca non finire bene
    potegniti krajši konec avere la peggio
    lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
    imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
    gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
    ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
    na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
    živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
    začetek konca il principio della fine
    biti (kdo, kaj)
    začetek in konec essere l'alfa e l'omega
    ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
    prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    priti z vseh koncev venire da ogni dove
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
    konec klobčiča bandolo (della matassa)
    rib. konec odičnice setale
    konec robca cocca
    gastr. konec salame culaccino
    navt. konec sidrnega kraka patta, palma
    šalj. konec sveta finimondo
    konec tedna fine settimana
    navt. konec vrvi vetta
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

    B) kônec prep.

    1. alla fine, verso la fine:
    knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

    2. konec koncev infine, in fin dei conti:
    konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!
  • kongrés (-a) m

    1. (najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije) congresso; assise:
    udeležiti se kongresa partecipare a un congresso
    kongres dela plenarno in v komisijah il congresso si svolge, lavora in sedute plenarie e per commissioni
    kongres zdravnikov, matematikov congresso di medici, di matematici
    kongres krščanskih demokratov congresso nazionale del Partito democristiano
    rel. evharistični kongres Congresso Eucaristico

    2. (parlament v ZDA) Congresso

    3. hist.
    Dunajski kongres (1815) Congresso di Vienna
    Ljubljanski kongres (1821) Congresso di Lubiana
  • kònj (-a) m

    1. zool. cavallo (Equus caballus); cavalcatura; knjiž. corsiero:
    konj bije s kopiti, hrza, se vzpenja il cavallo scalpita, nitrisce, si impenna
    konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati domare, strigliare sellare, ferrare il cavallo
    konja zajahati montare il cavallo, a cavallo
    bel, črn, rjav konj cavallo bianco, morello, baio
    bos konj cavallo non ferrato
    čistokrvni, dirkalni konj cavallo di razza, da corsa
    gugalni konj cavallo a dondolo
    jahalni konj cavallo da sella
    leseni konj cavallo di legno
    tovorni konj cavallo da soma
    vlečni konj cavallo da tiro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. trojanski konj cavallo di Troia
    pren. paradni konj fiore all'occhiello
    beseda ni konj le parole non fanno lividi
    biti na konju essere a cavallo
    garati kot konj faticare come una bestia
    biti močan kot konj essere forte come un toro
    biti vedno na cesti kot fijakarski konj essere sempre in giro
    delati iz muhe konja fare di una mosca un elefante zool.
    nilski, povodni konj ippopotamo (Hippopotamus amphibus)

    2. pren. omone, omaccione goffo, maldestro

    3. šah. cavallo

    4. šport. cavallo:
    konj z ročaji cavallo con maniglie
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca
  • konkurírati (-am) imperf., perf.

    1. (tekmovati) concorrere, fare concorso, competere, gareggiare:
    konkurirati s kvaliteto izdelkov in nižjimi cenami concorrere con la qualità dei prodotti e i bassi prezzi

    2. (udeležiti, udeleževati se natečaja) concorrere:
    konkurirati za mesto docenta concorrere a una cattedra