bolletta f
1. potrdilo, račun; odpremnica:
bolletta di spedizione odpremnica
bolletta del gas, del telefono račun za plin, za telefon
2. pren.
essere in bolletta pog. biti suh, brez ficka
Zadetki iskanja
- bollire
A) v. intr. (pres. bollo)
1. vreti, zavreti:
l'acqua bolle a cento gradi voda vre pri sto stopinjah
avere il sangue che bolle pren. biti vročekrven
2. ekst. kuhati se:
sapere quello che bolle in pentola pren. vedeti, kaj se skrivaj kuha, pripravlja
lasciar bollire qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
3. pren. kuhati se, kipeti:
in questa stanza si bolle v tej sobi se skuhaš od vročine
bollire di rabbia kipeti od jeze
B) v. tr. kuhati (v vreli vodi), vreti kaj - bōria f nadutost, ošabnost, bahavost:
metter su boria postati ohol
essere pieno di boria biti nadut - bōsco m (pl. -chi)
1. gozd, hosta:
bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
bosco ceduo sečen gozd
andare al bosco iti po drva (v gozd)
2. pren.
buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo
3. pren. gozd, množica:
un bosco di capelli griva
PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki - bòt adv. pog. (brez dolga, na čistem)
biti bot essere pari - bóter (-tra) | -tra (-e) m, f
1. rel. compare, comare; padrino, madrina (di battesimo, cresima):
biti, iti za botra far da padrino, madrina; tenere a battesimo, a cresima
2. (starejši moški, stric; starejša ženska, teta) compare, comare; pren.
tako je bil pijan, da je mački botra rekel era ubriaco duro, marcio - botte f
1. sod:
spillare il vino dalla botte točiti vino iz soda
essere in una botte di ferro pren. biti na varnem
2. gradb.
volta a botte banjasti obok
PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte; volere la botte piena e la moglie ubriaca preg. delati tako, da bi bil volk sit in koza cela - bottega f
1. prodajalna, trgovina:
la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
la bottega del macellaio mesnica
una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost
2. pren.
chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek
3. (obrtna) delavnica:
la bottega del falegname mizarska delavnica
ferri di bottega (obrtniško) orodje
stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom
4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
bottega di Giotto Giottova delavnica
opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov - braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)
1. roka, laket:
sollevare il braccio dvigniti roko
trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
incrociare le braccia pren. stavkati
buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
sentirsi cascare le braccia pren. obupati
ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti
2. pren. roka, moč, vpliv:
il braccio della legge roka zakona
braccio secolare posvetna oblast
avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
avere le braccia legate imeti zvezane roke
tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko
3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi
4.
braccio di ferro pren. preizkus moči:
continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči
5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
il braccio della bilancia vzvod tehtnice
braccio a pinza manipulator
6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
i bracci del carcere krila zapora
7. (pl. -ci)
braccio di fiume rečni rokav
braccio di mare morska ožina
braccio di terra zemeljska ožina
8. (pl. -ci) fiz. ročica
9. (pl. -cia) vatel - brace f žerjavica:
sguardo di brace pren. vroč, strasten pogled
farsi di brace pren. močno zardeti
soffiare sulle braci podpihovati, hujskati
essere sulle braci pren. biti na trnih
PREGOVORI: cadere dalla padella nella brace preg. priti z dežja pod kap - brálec (-lca) | -lka (-e) m, f lettore (-trice) rad. annunciatore (-trice) radiofonico (-a), televisivo (-a):
strasten bralec kriminalnih romanov appassionato lettore di gialli
šol. biti slab bralec leggere male, stentatamente - bràt (bráta) m (pl. brátje, bráti)
1. fratello:
rojeni brat fratello germano
starejši, mlajši brat fratello maggiore, minore
knjiž. hist. solunska brata Cirillo e Metodio
biti si podoben kakor brat bratu somigliarsi come fratelli, come due gocce d'acqua
2. (pripadnik istega ali sorodnega naroda) ekst. pl. connazionali, fratelli
3. pren. (kdor je soroden po mišljenju, usodi) fratello:
brata v nesreči fratelli nella sventura
brat po mleku fratello di latte
rel. bratje po Kristusu fratelli in Cristo
4. rel. fratello, confratello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hiša je med brati vredna milijon la casa come minimo vale un milione
kakor brata sva si siamo come due fratelli
pren. pivski, vinski brat beone, ubriacone
etn. deseti brat il decimo fratello
rel. češki bratje frati boemi
rel. manjši bratje fratelli minori, francescani
rel. usmiljeni bratje fratelli della Misericordia - brême (-éna) n
1. carico, fardello, peso; soma:
maksimalno dovoljeno breme carico massimo consentito (al veicolo)
nareč. breme dračja fascina
2. pren. peso, fardello:
težko breme mu je padlo od srca si è liberato di un grande peso
3. pren. (obveznost, dolžnost) onere; obbligo
4. (davščina) tributo:
davčno breme carico fiscale, tributario; tributo, tassa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti komu v breme essere a carico di qcn., essere mantenuto da qcn.
ekon. v breme a carico
jur. dokazno breme carico probatorio - brēve
A) agg.
1. kratek, kratkotrajen:
brevi vacanze kratke počitnice
tra breve v kratkem, kmalu
2. ekst. jedrnat, zgoščen, strnjen:
breve esposizione di fatti zgoščen prikaz dogodkov
essere brevi pren. biti kratek, jedrnat
in breve strnjeno
a farla, a dirla breve na kratko povedano
3. kratek (prostorsko):
un viottolo breve kratka steza
4. knjižno majhen, ozek
5. jezik kratek (samoglasnik)
B) m
1. relig. breve
2. hist. (knežje, vladarjevo) pismo
3. relig. škapulir
4. ekst. amulet, talisman
C) f
1. glasba celinka
2. kratka novica (v časopisu) - brez prep.
1. (za izražanje odsotnosti, manjkanja) senza:
biti brez dela essere senza lavoro
izginiti brez sledu sparire senza (lasciare) traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pot ni brez nevarnosti la strada è (piuttosto) pericolosa
pog. čaj brez tè liscio
brez dvoma senza dubbio, indubbiamente, sicuramente
pren. brez števila ljudi moltissima gente
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore
2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo) senza:
ubogati brez odlašanja ubbidire senza indugio
oditi brez pozdrava andarsene senza salutare nessuno
3. (za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja) senza:
brez knjig mi je dolgčas senza libri mi annoio
4. (za izvzemanje) senza:
bataljon je imel izgube, čez petdeset brez ranjencev il battaglione subì gravi perdite, più di cinquanta caduti senza (contare) i feriti
5. ('brez' + samostalnik v funkciji pridevnika) bot.
brez cvetnih listov apetalo
brez dlak glabro
gost. brez (dodatkov) liscio
brez državljanstva apolide
pren. brez osebnosti amorfo, anodino
brez osnove inconsistente
brez para scompagnato, spaiato
brez perja implume
brez pomoči inerme
brez prebite pare squattrinato
brez predsodkov disinibito, spregiudicato
brez premoženja nullatenente
brez primere incomparabile, ineguagliabile
brez repa in glave scombinato; a casaccio
knjiž. brez šiva inconsutile
brez teka inappetente
brez volje passivo
brez vonja inodoro
brez glasu afono
brez glave acefalo
brez kofeina decaffeinato
avt. brez koles sgommato
gastr. brez kosti disossato
brez krvi esangue
med. brez vročine sfebbrato, apiretico
brez življenja asfittico; esanime; inanimato; morto
('brez' in samostalnik v funkciji prislova)
brez krivde incolpabilmente
brez mere immoderatamente
brez odlašanja prontamente
brez razlike indifferentemente, indistintamente
brez skrbi, strahu tranquillamente
brez sramu svergognatamente
brez vednosti all'insaputa
brez volje passivamente
brez vodstva allo sbando
PREGOVORI:
brez dela ni jela chi non lavora non mangia - bríga (-e) f pensiero; cura, preoccupazione:
imeti na brigi kaj occuparsi di qcs. pensare a qcs.
pren. biti (komu) deveta, zadnja briga infischiarsene, non curarsi di - briscola f
1. igre briškola
2. pren.
contare quanto il due di briscola, a briscola biti vredno kot pikzigmar, biti nepomembno
3. šalj. udarec, bunka - brōdo m
1. juha:
brodo di pesce ribja juha
brodo di pollo kokošja juha
brodo di dadi juha iz kocke
brodo lungo redka juha
brodo ristretto krepka juha
brodo di verdura zelenjavna juha
pastina in brodo juha s testeninami
2. pren.
lasciare cuocere qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
andare in brodo di giuggiole topiti se od zadovoljstva, biti ves blažen
tutto fa brodo vse prav pride
3. biol.
brodo di coltura umetno gojišče, kultura
PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha - brutto
A) agg.
1. grd, oduren:
una brutta donna grda ženska
un brutto romanzo slab roman
brutto cattivo! ti grdoba!
brutto bugiardo! lažnivec grdi!
brutto odore odvraten vonj
brutto tempo grdo vreme
brutta notizia slaba novica
brutta ferita grda rana
brutto male evfemistično tumor
brutto scherzo neslana šala
brutto momento slab, neprimeren trenutek
brutta copia osnutek, koncept
brutte carte slabe karte
2. pren.
fare una brutta figura osmešiti se, slabo se odrezati
avere una brutta cera slabo izgledati
vedersela brutta biti v škripcih
farla brutta a qcn. grdo jo zagosti komu
con le brutte zgrda, grobo
passarne delle brutte biti v težavah, preživljati hude čase
3. (moralno) grd, slab:
un brutto vizio grda razvada
una brutta azione grdo dejanje
B) avv.
guardare brutto grdo, hudo gledati
C) m
1. grdo:
distinguere il bello dal brutto razlikovati med lepim in grdim
2. slabo, oblačno vreme:
la stagione volge al brutto vreme se kvari
fa brutto slabo vreme je
3. (izraža nekaj negativnega)
il brutto è che težava je v tem, da
ha di brutto che njegova napaka je v tem, da
4. (f -ta) grd, neprikupen človek:
i belli e i brutti lepi in grdi
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo - bŕzda (-e) f
1. morso (della briglia)
2. (uzda) briglia (tudi pren.):
biti brez vsake brzde essere sbrigliato, mordere il freno