Franja

Zadetki iskanja

  • sléd (-ú) m

    1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
    iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
    iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
    zgubiti sled perdere la traccia
    tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
    odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

    2. pren. (posledica) traccia, impronta:
    njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

    3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
    o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
    o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • sodník (-a) | -íca (-e) m, f

    1. jur. giudice; magistrato; pren. toga:
    sodnik za prekrške pretore
    sodnik kasacijskega sodišča giudice della Corte di Cassazione, toga di ermellino
    sodnik porotnik giudice popolare
    sodnik prisednik giudice a latere
    sodnik za ločitve divorzista

    2. šport. arbitro; giudice di gara:
    glavni sodnik, sodnik v ringu arbitro
    stranski sodnik segnalinee
    točkovni sodnik giudice di gara

    3. pren. giudice:
    čas je najboljši, najpravičnejši sodnik il tempo è il miglior giudice
    brez tožnika ni sodnika non c'è giudice se non c'è querela
    jur. civilni, kazenski sodnik giudice delle cause cvili, penali
    mirovni sodnik giudice di pace
    preiskovalni sodnik giudice istruttore; giudice per le indagini preliminari (GIP)
    sodnik poročevalec giudice relatore
    nebeški, večni sodnik il supremo giudice
    hist. mestni sodnik magistrato
  • soluzione f

    1. kem. raztapljanje, raztopina, solucija:
    soluzione alcalina lug
    soluzione satura nasičena raztopina
    soluzione tampone puferska raztopina

    2. mat. rešitev (problema, enačbe)

    3. rešitev; razlaga:
    non c'è altra soluzione druge rešitve ni
    escogitare, trovare una soluzione najti rešitev

    4. rešitev, poravnava:
    venire a una pacifica soluzione doseči mirno rešitev, poravnavo

    5. izplačilo (dolga):
    pagare in una sola soluzione poravnati dolg naenkrat

    6.
    soluzione di continuità vrzel:
    senza soluzione di continuità nepretrgoma, kontinuirano
  • sónce (-a) n

    1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
    Sonce in Luna il Sole e la Luna
    Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
    sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
    lepa kot sonce bella come il sole
    jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
    sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
    vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
    pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
    kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
    biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
    majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

    2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
    to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

    3. pren.
    sonce svobode il sole della libertà
    sonce sreče il sole della felicità
    sonce upanja il sole della speranza

    4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
    ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

    5. pog.
    višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
    ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
    v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
    pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
    zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
    končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
    ne bo več gledal sonca morrà
    tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
    rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
    pojdi mi s sonca togliti dal sole
    sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
    pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
    nič lažjega pod soncem niente di più facile
    nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
    astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
    geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
    PREGOVORI:
    za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
  • sorazmérje (-a) n

    1. proporzione; ragione:
    sorazmerje človeškega telesa le proporzioni del corpo umano
    obratno, premo sorazmerje proporzione, ragione inversa, diretta

    2. correlazione, proporzione, proporzionalità, corrispettività:
    dobiček ni v sorazmerju z vloženim denarjem il ricavato non è in proporzione con il denaro investito
  • sostenere*

    A) v. tr. (pres. sostēngo)

    1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
    sostenere una carica opravljati funkcijo
    sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
    sostenere gli esami šol. polagati izpite
    sostenere una parte gled. igrati vlogo

    2. pren. držati visoko:
    sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
    sostenere una nota glasba podaljšati noto

    3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
    sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
    sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
    sostenere una causa zagovarjati stvar

    4. pren. biti hranljiv, redilen

    5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
    sostenere un'idea zagovarjati idejo
    sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen

    6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
    non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
    sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad

    B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)

    1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
    sostenersi col bastone podpirati se s palico

    2. ohraniti, ohranjevati se pri moči

    3. stati pokonci

    4. pren. prepričati, biti verodostojen:
    un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna
  • sparire v. intr. (pres. sparisco)

    1. izginiti, izginjati (tudi pren.):
    la macchia è sparita madež je izginil
    sparire dalla faccia della terra izginiti z obličja sveta
    far sparire qcs. zmakniti kaj

    2. zamreti, zamirati; umreti, umirati:
    un'usanza che è ormai sparita običaj, ki ga ni več
    far sparire qcn. odstraniti koga
  • spét adv.

    1. di nuovo, nuovamente:
    spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

    2. a sua volta:
    podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

    3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
    kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

    4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
    spet poslušati riascoltare
    spet pasti ricadere
    spet predložiti riproporre
    spet poskusiti ritentare
    spet videti rivedere
    spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
    spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
    spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

    5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
    govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

    6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
    tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

    7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
    pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
    nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
    eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

    8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
    no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male
  • speziale m

    1. pog. drogerist

    2. star. lekarnar

    3. prodajalec začimb, zdravilnih zelišč

    4.
    a lettere di speziale z velikimi črkami
    cose che non vendono gli speziali kar ni v prodaji
  • spina f

    1. trn

    2. bodica

    3.
    spine pl. bodičje, bodičevje; trnata veja

    4. pren. trn, muka:
    ho una spina nel cuore v srcu mi tiči trn
    essere, stare sulle spine pren. biti na trnih

    5. pog. zbodljaj

    6. zool. bodica; želo; (ribja) koščica:
    a spina di pesce agr., obl., obrt ribja kost (oblikovanost, vzorec, vbod)

    7.
    spina bifida med. nezarasla hrbtenica
    spina dorsale anat. hrbtenica
    spina ventosa med. tuberkuloza prsnice

    8. elektr. vtikač

    9. metal. mašilni drog

    10. nastavna odprtina; pipa (na sodu):
    birra alla spina točeno pivo

    11. gradb.
    muro di spina glavni nosilni zid

    12. navt. palubni obroč
    PREGOVORI: non c'è rosa senza spina preg. ni rože brez trna
  • spoznáti (-znám) | spoznávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. conoscere, capire, intendere; percepire, scoprire:
    spoznati lastnosti snovi conoscere le proprietà della materia
    spoznati resnico, zmoto conoscere la verità, l'errore

    2. (priti do spoznanja resničnih lastnosti) conoscere:
    spoznati človeka po dejanjih conoscere uno dalle sue azioni
    na potovanju spoznati nove kraje venire a conoscere nuovi luoghi viaggiando

    3. riconoscere:
    spoznati koga po glasu, po hoji riconoscere qcn. dalla voce, dall'andatura

    4. (seznaniti, seznanjati) mettere a conoscenza, far conoscere; presentare:
    spoznati koga s kom presentare uno a qcn.
    spoznati osebje z delom in dolžnostmi mettere a conoscenza il personale delle mansioni e dei doveri
    sodišče ga je spoznalo za krivega il tribunale lo dichiarò colpevole

    B) spoznáti se (-znám se) | spoznávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. intendersi di; esser un (profondo) conoscitore di:
    spoznati se na modo intendersi di moda

    2. orientarsi; raccapezzarsi:
    v gosti megli se ni mogel spoznati per la densa nebbia non sapeva orientarsi
  • spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.

    1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
    otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
    več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente

    2. parlare, dire:
    z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
    spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
    treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre

    3. ekst. parlare, discutere, trattare:
    na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici

    4. pren. parlare; trapelare:
    iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
    molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
    spregovorile so puške cominciò la lotta armata
  • spreobráčati (-am) | spreobrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. cambiare, far ravvedere:
    takega delomrzneža ni mogoče spreobrniti uno scansafatiche così non puoi cambiarlo

    2. rel. convertire:
    spreorbniti h katoliški veri convertire al cattolicesimo

    B) spreobráčati se (-am se) | spreobrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

    1. cambiare; ravvedersi

    2. rel. convertirsi
  • spríčo prep. di fronte a, stante, per; dato, visto:
    oprostili so ga spričo pomanjkanja dokazov è stato assolto per mancanza di prove
    spričo konkurence ni imel nobene možnosti za zmago data la concorrenza, non aveva alcuna possibilità di vincere
    spričo slabega vremena ne bomo odpotovali stante il cattivo tempo, non partiremo
  • spróti adv.

    1. subito; immediatamente:
    sproti pozabiti dimenticare subito

    2. contemporaneamente, simultaneamente; man mano, volta per volta; regolarmente:
    pil je pivo sproti natočeno iz soda beveva la birra spillata di volta in volta dalla botte
    sproti plačevati račune pagare le fatture regolarmente

    3. za sproti (izraža količino, ki je potrebna)
    imeti denar, hrano za sproti avere soldi, provviste sufficienti per vivere (di giorno in giorno)
    zaslužiti komaj za sproti guadagnare appena il necessario
    vode ni niti za sproti le scorte d'acqua sono (pressoché) esaurite
  • srám (-ú) m

    1. vergogna, pudore; ekst. rossore:
    občutiti sram provare vergogna
    postajati rdeč od sramu arrossire dalla vergogna
    biti brez sramu essere svergognato
    občutek sramu senso di vergogna, pudore

    2. (v povedk. rabi) biti sram vergognarsi:
    pren. sram te bodi vergognati! vergogna!
    da te ni sram dovresti vergognarti
  • sráti (sérjem) imperf. vulg.

    1. defecare; vulg. cacare, scacazzare

    2. srati ga fare stupidaggini, combinare guai; ekst. gozzovigliare

    3. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, zavrnitve)
    spet ni mogel narediti šoferskega izpita. Ne ga srati! è stato di nuovo bocciato all'esame di guida. Ma no!

    4. vulg.
    srati klamfe dire, raccontare fesserie, stupidaggini
    komu srati na glavo bistrattare, svillaneggiare qcn.
  • sréda (-e) f

    1. metà, mezzo:
    ustaviti se na sredi klanca fermarsi a metà salita, nel mezzo della salita
    prebrati roman do srede leggere il romanzo a metà
    pren. držati se zlate srede seguire la via di mezzo
    izvoliti koga iz svoje srede scegliere qcn. della propria cerchia
    ugotovili so, da je po sredi napaka fu accertato che c'era stato di mezzo un difetto

    2. mercoledì:
    prihaja ob sredah viene i mercoledì
    rel. pepelnična sreda mercoledì delle Ceneri
    PREGOVORI:
    strah je na sredi votel, okrog ga pa nič ni la paura è fatta di niente
  • stampo m

    1. model, kuhinjski kalup

    2. tehn. kalup:
    essere fatto con lo stampo pren. biti po kalupu
    se n'è perso lo stampo pren. takih (oseb, predmetov) ni več, ne delajo več

    3. pren. nrav; vrsta, kov; baža:
    un uomo di vecchio stampo človek starega kova

    4. vzorec, šablona (za prerisovanje)

    5. lovstvo ptič vaba

    6. biol., kem. model