forno m
1. peč; pečica:
levare il dolce dal forno vzeti pecivo iz pečice
pollo al forno pečen piščanec
avere una lingua che spazzerebbe un forno biti hud opravljivec, imeti dolg jezik
2. tehn. peč:
forno fusorio talilna peč
alto forno visoka peč, plavž
forno crematorio krematorij
3. pl. med. termoterapija:
fare i forni biti na termoterapiji
4. pren. peč:
d'estate la città è un forno v mestu je poleti kot v peči
5. pren. šalj. žrelo, široko odprta usta:
chiudi quel forno! zapri vendar to žrelo!
6. gled. žarg. prazna dvorana:
fare forno igrati pred prazno dvorano
Zadetki iskanja
- frappé
A) agg. invar. kulin. žvrkljan, stepen, frappé:
latte frappé mlečni frappé
B) m invar. kulin. frappé:
un frappé al cioccolato čokoladni frappé - freccia f (pl. -ce)
1. puščica, strelica:
incoccare, scagliare la freccia nastaviti puščico na lok, izstreliti puščico
avere molte frecce al proprio arco pren. imeti več želez v ognju
correre come una freccia pren. teči hitro kot strelica
Freccia del Sud, Freccia Azzurra Južna strelica, Modra strelica (ekspresni vlaki)
2. pren. zloben, zbadljiv namig, puščica, zbadljivka
3.
freccia di direzione avto nekoč smernik
freccia del campanile konica zvonika
a freccia puščičast
ala a freccia aero puščičasto krilo - fresco
A) agg. (m pl. -chi)
1. (prijetno) hladen, svež:
aria fresca svež zrak
pane fresco svež kruh
frutta fresca sveže sadje
star fresco pren. biti v kaši, v škripcih:
stai fresco! gorje tebi!, slabo se ti piše
notizia fresca sveža novica
essere fresco di studi pravkar končati študij
essere fresco di una malattia pred kratkim preboleti bolezen
2. pren. svež, mlad, cvetoč:
essere fresco come una rosa biti kot roža, biti svež kot vrtnica
carni fresche jedro meso, čvrsto telo
colorito fresco zdrava barva
3. vesel, živahen:
risata fresca vesel smeh
4. svež, čil, spočit:
mente fresca spočita glava
truppe fresche nove čete
B) m
1. hlad, svežina:
è fresco, fa fresco sveže je
godere il fresco hladiti se
mettere il vino, la frutta al fresco dati vino, sadje na hladno, hladiti
mettere qcn. al fresco pren. spraviti koga na hladno, v luknjo
tenere qcn. in fresco pren. norčevati se iz koga, dražiti koga
2. tekstil fresko (tkanina)
C) avv.
di fresco pred kratkim, pravkar
fresco fresco nesramno, predrzno:
se ne è venuto fresco fresco a dire che... prav predrzno je prišel povedat, da... - fronte
A) f
1. čelo:
fronte ampia, bassa, rugosa široko, nizko, nagubano čelo
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti si kruh v potu svojega obraza
2. glava:
fronte a destra!, fronte a sinistra! voj. na desno!, na levo!
3. obraz, obličje, videz:
gli si legge tutto in fronte pren. vse mu piše na čelu, ničesar ne zna skriti
a fronte alta z dvignjeno glavo, samozavestno
a fronte bassa s povešeno glavo, osramočeno
a fronte a fronte iz oči v oči
dietro front! na levo krog!
4. primerjava:
mettere a fronte due testimoni soočiti priči
a fronte v primerjavi
stare, essere di fronte biti nasproti
testo con traduzione a fronte besedilo z vzporednim prevodom
nessuno può stargli a fronte nihče se ne more kosati z njim
5. prednja stran, pročelje:
fronte di un edificio pročelje stavbe
fronte del ghiacciaio geogr. čelo ledenika
B) m
1. fronta:
andare al fronte iti na fronto
aprire un secondo fronte odpreti drugo fronto
far fronte a qcn., a qcs. pren. kljubovati komu, čemu, spoprijeti se s kom, s čim:
far fronte alle spese kriti izdatke, biti kos izdatkom
far fronte agli impegni biti kos nalogam
2. polit. fronta:
fronte popolare ljudska fronta
3. meteor. fronta:
fronte caldo, freddo topla, hladna fronta - fuōco
A) m (pl. -chi)
1. ogenj:
accendere il fuoco zakuriti
soffocare il fuoco ugasniti ogenj
cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
fuoco vivo močen ogenj
mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
legna da fuoco drva za kurjavo
prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
fuoco di artificio, artificiale ognjemet
a fuoco toplo:
lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
farsi, diventare di fuoco močno zardeti
scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
fuoco eterno pren. večni ogenj
2. požar:
vigili del fuoco gasilci
al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem
3. grmada:
gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado
4. ogenj, strel, streljanje:
un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
fuoco incrociato navzkrižni ogenj
cessare il fuoco ustaviti ogenj
riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
arma da fuoco strelno orožje
bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
fare fuoco ustreliti, streljati
battesimo del fuoco ognjeni krst
andare al fuoco iti v boj
5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
un uomo tutto fuoco ognjevit človek
stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
far fuoco navdušiti, razvneti
avere il fuoco addosso biti poln ognja
6. fiz. gorišče, fokus:
mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)
B) inter.
fuoco! ogenj! - gallo1
A) m
1. zool. petelin (Gallus gallus):
gallo cedrone ruševec (Tetrao urogallus)
2.
al canto del gallo ob svitu, ko zapoje petelin
fare il gallo pren. peteliniti se, šopiriti se
essere il gallo della checca biti ljubljenec žensk
è più bugiardo d'un gallo laže, kot pes teče
B) agg. invar.
peso gallo šport bantam kategorija (boks) - galòp (-ôpa) m
1. galoppo:
pognati v galop partire al galoppo, mettere il cavallo al galoppo
v galopu di galoppo
2. (živahen ples) galoppo - galoppata f
1. galopiranje, dirjanje; dir
2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku
3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo - gatta f
1. mačka
2.
gatta ci cova! pren. v tem grmu tiči zajec
una gatta a pelare pren. trd oreh, težak, nehvaležen posel
comprare la gatta nel sacco pren. kupiti mačka v žaklju
gatta cieca igre slepe miši
PREGOVORI: quando non c'è la gatta i topi ballano preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. toliko časa hodi vrč po vodo, dokler se ne razbije - gettare
A) v. tr. (pres. gētto)
1. vreči, metati:
gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
gettare le armi odvreči orožje, predati se
gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
gettare i dadi kockati (tudi pren.);
gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
gettare il denaro pren. razmetavati denar
gettare all'aria una stanza razmetati sobo
gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
gettare via vreči proč
la fontana getta vodnjak brizga vodo
il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
gettare grida, urli pren. kričati, vpiti
2. položiti, zgraditi, postaviti:
gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
gettare un ponte zgraditi most
3. uliti (kip)
4. prinesti, prinašati, navreči:
le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde
B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)
1. vreči se, pognati se, planiti:
gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu
2. izlivati se:
il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje - ghirlanda f venec (tudi pren.):
tessere, intrecciare una ghirlanda splesti venec
fare ghirlanda di ogni fiore pren. metati vse v en koš
una ghirlanda di villette attorno al lago venec vil okrog jezera
una ghirlanda di sonetti lit. sonetni venec - giocare, giuocare
A) v. intr. (pres. giōco, giuōco)
1. igrati, igrati se:
giocare a palla žogati se
giocare a bocce balinati
giocare a mosca cieca igrati se slepe miši
giocare alle carte kartati
giocare netto, pulito igrati pošteno, fair
giocare con le parole pren. igrati se z besedami
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
a che gioco giochiamo? pren. kakšno igro se gremo?, kaj se gremo?
gioca con quel poveraccio come il gatto col topo s tem ubožcem se igra kot mačka z mišjo
2. igrati (na), staviti:
giocare al totocalcio igrati športno napoved
giocare forte visoko staviti
3. šport igrati:
giocare a tennis igrati tenis
giocare in casa igrati doma, na domačen igrišču
giocare fuori casa igrati v gosteh, gostovati
giocare alla destra igrati na desnem krilu
4. pren. igrati se, poigravati se, odsevati, bleščati se:
il sole gioca sull'acqua sonce se leskeče na vodi
5. pren. odločati, stopiti v igro, biti na potezi:
in situazioni del genere gioca la fortuna v takšnih okoliščinah odloča sreča
B) v. tr.
1. igrati (s čim, na kaj):
giocare l'asso di briscola igrati z asom, vreči asa
giocare tutte le carte igrati na vse karte
giocare un brutto tiro a qcn. pren. grdo jo komu zagosti
2. staviti (pri igri):
giocare, giuocare, giocarsi centomila lire staviti sto tisoč lir
giocarsi l'osso del collo, l'anima pren. staviti na vse
ci giocherei la camicia pren. glavo stavim
3. tvegati, postaviti na kocko, zaigrati:
con le sue pazzie si sta giocando il posto z neumnim početjem postavlja na kocko svoj položaj
si è giocato l'eredità zaigral, zapravil je dediščino
4. premikati:
giocare il ginocchio premikati koleno
5. pren. prevarati, ogoljufati, potegniti, izigrati:
ci ha giocato come ha voluto izigral nas je, kot se mu je zahotelo - giōco, giuōco m (pl. -chi)
1. igra, igranje:
giochi da bambini otroške igre
giochi di società družabne igre
giochi d'equilibrio ekvilibristika (tudi pren.);
gioco da ragazzi pren. igrača, šala, otročje lahka stvar
gioco al massacro pren. diskreditiranje političnega nasprotnika
2. igrača:
stanza piena di giochi polna soba igrač
3. šport igra:
gioco del calcio nogomet
campo da gioco igrišče
gioco individuale individualna igra
gioco di squadra kolektivna, moštvena igra
4. pl.
giochi olimpici olimpijske igre
giochi del Mediterraneo Sredozemske igre
5. igra (za razvedrilo, zabavo):
giochi di carte igre s kartami
gioco del lotto loterijska igra, loterija
casa da gioco igralnica
perdere, vincere al gioco dobiti, zgubiti pri igri
essere fortunato, sfortunato al gioco imeti srečo, smolo pri igri
gioco d'azzardo hazardna igra
mettere in gioco tvegati
fare il doppio gioco pren. igrati dvojno igro
fare il gioco di qcn. pren. delati komu v korist
conoscere il gioco pren. poznati pravila igre, kaj dobro poznati
stare al gioco sodelovati v igri, sprejeti igro
6. vloga, vložek, stava:
raddoppiare il gioco podvojiti vlogo
7. karte (enega igralca):
non avere gioco imeti zelo slabe karte
avere buon gioco pren. imeti dobre možnosti za uspeh
fare buon viso a cattivo gioco molče požreti, sprijazniti se z usodo
scoprire il proprio gioco pren. odkriti karte
8. serija, garnitura, komplet:
un gioco di bicchieri komplet kozarcev
9. pren. igra, dogajanje, zadeva:
il vostro è un gioco pericoloso nevarno igro se greste
alla fine del gioco na koncu
entrare nel gioco stopiti v igro
10. šala, potegavščina:
per gioco za šalo
fare, prendersi gioco di qcn. ponorčevati se iz koga
essere il gioco di qcn. biti igrača nekoga, biti nekomu za norčka
11. tehn. hod, gib; toleranca:
il gioco dello stantuffo hod bata
12. pren. igra, delovanje:
il gioco delle forze della natura delovanje naravnih sil
il gioco della luce igra svetlobe
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. tudi belega kruha se preobješ; vsake zabave je enkrat konec
il gioco non vale la candela preg. igra se ne izplača - giorno m
1. dan:
giorno feriale delovni dan
giorno festivo praznik
è l'uomo del giorno junak dneva je
i fatti del giorno najnovejši dogodki
mettersi, stare al giorno biti na tekočem
giorni or sono nedavno
a giorni kmalu, čez nekaj dni
di giorno in giorno iz dneva v dan
da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
un giorno nekega dne
sul far del giorno ob svitu
fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
illuminare a giorno močno osvetliti
chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
oggi giorno dandanes
ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi
2. praznik, dan:
il giorno della mamma materinski dan
3.
punto a giorno ažur
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna - giovare
A) v. intr. (pres. giovo) koristiti, pomagati:
è un farmaco che giova al raffreddore to zdravilo pomaga proti prehladu
i tuoi consigli non sono giovati a molto tvoji nasveti niso dosti pomagali
B) impers. pomagati, biti primeren, koristiti:
con te non giova essere buoni s tabo ne pomaga biti dober
C) ➞ giovarsi v. rifl. (pres. mi giovo) uporabiti, koristno izrabiti, izkoristiti, okoristiti se, pomagati si s čim:
giovarsi dell'aiuto di qcn. izrabiti pomoč nekoga
giovarsi di un esempio uporabiti primer, pomagati si s primerom - girare
A) v. tr. (pres. giro)
1. vrteti; obrniti, obračati:
girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
girare una pagina obrniti stran
2. mešati (juho)
3. obkrožiti, obpluti, obiti:
girare l'isola obpluti otok
girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
girare il mondo prepotovati svet
4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
girare un conto ekon. prenesti račun
girare una cambiale indosirati menico
5. film snemati, posneti:
girare una scena in esterni snemati eksterier
si gira! pozor, snemamo!
6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo
B) v. intr.
1. obračati se, vrteti se, krožiti:
la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce
2. hoditi; krožiti:
è da questa mattina che giro že od jutra hodim
il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
il denaro gira pren. denar se obrača
le notizie girano novice krožijo
3. zaviti, zavijati:
il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo
4. iti, teči okoli, obkrožati:
la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano
5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
secondo come gira pren. kakršne je pač volje
cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?
6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
il vino comincia a girare vino je začelo cikati
C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal - giudizio m (pl. -zi)
1. razum, pamet; razumnost; razsodnost:
uomo di giudizio pameten, razsoden človek
raggiungere l'età del giudizio postati zrel
mettere giudizio spametovati se
denti del giudizio modrostni zobje
2. mnenje, mišljenje, sodba:
il giudizio concorde di tutti soglasno mnenje vseh
a mio, suo giudizio po mojem, po njegovem mnenju
rimettersi al giudizio di qcn. prepuščati presoji nekoga
farsi un giudizio ustvariti si mnenje
3. pravo sodni postopek:
giudizio civile civilni postopek
giudizio penale kazenski postopek
giudizio di primo, di secondo grado prvostopenjski, drugostopenjski postopek
4. relig.
giudizio di Dio božja sodba
giudizio finale, universale poslednja, vesoljna sodba
il giorno del giudizio sodni dan
andare al giorno del giudizio pren. vleči se do sodnega dne - giungere*
A) v. intr. (pres. giungo) priti, prihajati; prispeti:
giungere al traguardo priti na cilj
giungere in porto pren. spraviti pod streho, uspešno kaj pripeljati do konca
giungere nuovo prvič slišati
giungere all'orecchio pren. priti na uho
giungere a dire, a fare drzniti si reči, storiti
B) v. tr. skleniti, sklepati:
giungere le mani skleniti roke - giurare
A) v. tr. (pres. giuro) priseči, prisegati:
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
giurare il falso krivo priseči
giurare il vero prisegati na resničnost česa
giurare odio, amore, fedeltà priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo
giurare sulla parola altrui prisegati na besede koga drugega
giurare le leggi, lo statuto svečano se obvezati k spoštovanju zakonov, ustave
giurarla a uno priseči, obljubiti komu maščevanje
ti giuro che le cose sono andate così ekst. prisegam ti, da je bilo tako
B) v. intr. pravo priseči, prisegati:
giurare innanzi al Parlamento priseči pred parlamentom
giurare nelle mani di qcn. pravo priseči pred kom