Franja

Zadetki iskanja

  • ruōta f

    1. kolo:
    ruota di automobile avtomobilsko kolo
    ruota dentata strojn. zobato kolo
    la ruota della fortuna pren. kolo sreče
    a ruota libera pren. breskrbno; neobrzdano
    ruota motrice avto gonilno kolo
    ruota del mulino mlinsko kolo
    ruota panoramica veletoč
    ruota di scorta rezervno kolo
    l'ultima ruota del carro pren. zadnje kolo
    arrivare a ruota di qcn. šport priti neposredno za drugim kolesarjem
    mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
    ungere la ruota, le ruote pren. podmazati

    2. navt.
    ruota di poppa, di prua krmna, premčna statva
    ruota del timone krmilo, krmilno kolo
    piroscafo a ruota parnik na kolesa

    3. sedež lota

    4. hist. mučilno kolo

    5.
    ruota dell'arrotino brusilno kolo
    ruota da vasaio obrt lončarsko kolo, vreteno
    dare la ruota a un coltello nabrusiti nož

    6. krog, disk:
    a ruota krožen, krožne oblike
    gonna a ruota (a campana) zvončasto krilo
    fare la ruota pren. voziti kočijo, šopiriti se
    fare la ruota a una donna pren. šalj. dvoriti ženski

    7. pren. zaporedje
  • s, S m, f (esse) (črka) s:
    S maiuscolo veliki S
    s minuscola mali s
    s come Savona s kot Soča (pri črkovanju)
    curva a S avto dvojni ovinek
    tubo a S cev z dvojnim kolenom
  • s | S m inv.

    1. s, esse, lettera s (esse); consonante s:
    s je sičnik la esse è una sibilante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    S kljuka gancio a S (per il trasporto della carne nel mattatoio)

    2. s prep. glej z
  • sabljastozób (-a -o) adj. pal.
    sabljastozobi tiger smilodonte, tigre dai denti a sciabola (Smilodon)
  • saccata f polna vreča:
    a saccate na kupe
  • sacchetto m

    1. vrečka:
    sacchetto di carta, di juta, di plastica papirnata, jutasta, plastična vrečka
    a sacchetto obl. vrečast (kroj)
    sacchetti a terra vreče peska (za zavarovanje jezov, zaklonišč)

    2. polna vrečka

    3. obl. ženska torbica (iz blaga)
  • sacco1 m (pl. -chi)

    1. vreča:
    riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
    a sacco obl. vrečast (kroj)
    corsa nei sacchi igre tek v vrečah
    sacchi postali poštne vreče
    cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
    colmare il sacco pren. pretiravati
    fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
    mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
    non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
    sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
    tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
    tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
    vuotare il sacco pren. izkašljati se

    2. polna vreča (vsebina):
    sacco d'ossa pren. suhec
    sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

    3. pren. pog. vreča, kup:
    avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
    dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
    dire un sacco di bugie debele klatiti
    volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
    un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

    4. vrečevina; kuta:
    vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

    5. ekst. šport (boksarska) vreča
    sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
    sacco da bivacco alpin. bivak vreča
    sacco a pelo spalna vreča
    sacco da viaggio potovalna vreča
    fare colazione al sacco jesti na prostem

    6. ekst.
    sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
    sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
    sacco della rete rib. vreča
    sacco scrotale anat. modnik

    7. pog. šalj. trebuh, vamp:
    riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

    8. žarg. tisočak
    PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
    sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci
  • sacco2 m (pl. chi) plenjenje:
    mettere a sacco pleniti, ropati
  • saccōccia f (pl. -ce) nareč. žep:
    avere le saccocce piene pren. biti naveličan
    rompere le saccocce a qcn. pren. koga nadlegovati
  • sacrificare

    A) v. tr. (pres. sacrifico)

    1. relig., hist. žrtvovati

    2. relig., absol. maševati, obhajati mašo

    3. žrtvovati; odpovedati se čemu:
    sacrificare il proprio interesse per il benessere comune žrtvovati lastno korist za splošni blagor
    sacrificare una figlia slabo omožiti hčer

    B) ➞ sacrificarsi v. rifl. (pres. mi sacrifico) žrtvovati se

    C) v. intr. ekst. častiti (koga), pokloniti se (komu):
    sacrificare a Bacco evfemistično popivati
    sacrificare a Venere evfemistično spolno občevati
  • sacrificio m (pl. -ci)

    1. relig. žrtev; žrtvovanje:
    sacrificio cruento, incruento krvavo, nekrvavo žrtvovanje
    fare un sacrificio in onore a Giunone žrtvovati Junoni

    2. relig.
    sacrificio divino, sacrificio dell'altare, sacrificio della Messa sveta maša

    3. žrtev, darovanje:
    fare sacrificio di sé darovati svoje življenje

    4. žrtev, požrtvovalnost, odpovedovanje:
    studiare a costo di grandi sacrifici požrtvovalno študirati
  • sád (-ú) m

    1. frutto (pl. m frutti (sadeži, sadovi); pl. f frutta (sadje, sadovi kot celota)):
    obirati, pobirati sadove cogliere, raccogliere la frutta
    koščičasti, mesnati, pečkati sadovi frutta drupacea, polposa, a semi
    užitni sadovi frutta commestibile
    sad zemlje raccolto

    2. pren. frutto, risultato
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prizadevanja niso rodila sadu gli sforzi non hanno dato frutto
    bibl., pren. prepovedan sad il frutto proibito
    PREGOVORI:
    drevo se po sadu spozna dal frutto si conosce l'albero
  • sàj konj.

    1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
    poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

    2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
    pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
    saj je vendar otrok! ma è un bambino!

    3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
    saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

    4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
    torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
    saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

    5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
    ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
    boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
    pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
    saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
  • salamelēcco m (pl. -chi) globok priklon:
    fare mille salamelecchi a qcn. komu se globoko priklanjati, klečeplaziti pred kom
    senza tanti salamelecchi brez ceremonij
  • saldatrice f varilnik:
    saldatrice ad arco varilnik za obločno varjenje
    saldatrice a resistenza varilnik za uporovno varjenje
  • saldatura f

    1. varjenje; spajkanje, lotanje:
    saldatura autogena, ossidrica plamensko varjenje
    saldatura elettrica ad arco obločno varjenje
    saldatura elettrica a resistenza uporovno varjenje
    saldatura a stagno lotanje (z mehkim lotom); ekst. dodatni varilni material; zvar

    2. pren. povezava, povezanost; uskladitev, skladnost
  • saldo2 m

    1. ekon. saldo:
    saldo attivo, passivo aktvini, pasivni saldo
    fare i saldi dei conti izravnati račune

    2. preostali znesek:
    pagare a saldo saldirati, v celoti izplačati dolg

    3. trgov. ostanek, (neprodana) zaloga:
    saldi di fine stagione sezonska razprodaja
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • saltare

    A) v. intr. (pres. salto)

    1. skočiti, skakati:
    saltare dal letto skočiti iz postelje
    saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
    saltare a piedi pari skočiti sonožno
    saltare come un camoscio skakati kot gams
    saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
    saltare fuori prikazati se
    saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
    saltare dalla gioia skakati od veselja
    gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
    saltare in mente, in testa priti na um
    ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
    saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
    saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

    2. zleteti; odpasti:
    saltare in aria zleteti v zrak
    fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
    fare saltare il banco igre razbiti banko
    fare saltare il governo zrušiti vlado
    è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
    farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    3. stopiti, skočiti (na):
    saltare a cavallo zajahati konja
    saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

    4. pren. preskočiti, preskakovati
    saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

    B) v. tr.

    1. preskočiti, preskakovati (oviro):
    saltare un ostacolo preskočiti oviro
    saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

    2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
    saltare una classe šol. preskočiti razred
    saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

    3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

    4. naskočiti (pri parjenju)
  • saltelloni avv.
    saltelloni, a saltelloni skokoma, z majhnimi skoki