vigore m
1. moč, čvrstost:
il vigore della giovinezza mladostna moč
vigore del terreno rodovitnost tal
vigore del vino moč vina
2. ekst. pren. energija, moč, čilost, krepkost; živost, živahnost
3. pravo veljavnost:
entrare in vigore stopiti v veljavo
essere in vigore biti v veljavi
Zadetki iskanja
- vihár (-ja) m
1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
orkanski vihar uragano
snežni vihar bufera di neve
tropski vihar ciclone tropicale, tifone
fiz. magnetni vihar tempesta magnetica
2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite
3. pren. bufera, tempesta, turbine:
vihar vojne la bufera, il turbine della guerra
4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
vihar ploskanja un subisso di applausi
pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta - vihtéti (-ím)
A) imperf.
1. brandire; sventolare:
vihteti bič brandire la frusta
vihteti zastavice sventolare le bandierine
2. brandire, maneggiare, usare (nel lavoro), lavorare:
vihteti kramp, lopato picconare, lavorare con la pala
vihteti koso falciare
pren. vihteti pero scrivere
pren. vihteti kadilnico komu, pred kom incensare qcn.
vihteti orožje proti komu minacciare qcn. (con le armi)
B) vihtéti se (-ím se) imperf. refl. slanciarsi, balzare:
vihteti se na konja balzare in sella
vihteti se s skale na skalo saltare di roccia in roccia - vijúga (-e) f serpentina, spira; circonvoluzione:
rečna vijuga ansa, meandro
pot se vzpenja v vijugah il sentiero si inerpica in serpentine
črevesna, možganska vijuga ansa intestinale, cerebrale - vík (-a) m star. (vpitje) grida:
dvigniti, zagnati vik in krik levare alte grida di protesta - vílice (-lic) f pl.
1. forchetta:
vilice, nož in žlica forchetta, coltello e cucchiaio
2. forcella (del telefono); forcella (della bicicletta); forcella, forcola (del remo); šah. forchetta, inforcatura; rib. lancia:
muz. glasbene vilice diapason - villeggiare v. intr. (pres. villeggio) letovati:
villeggiare in campagna, al mare, in montagna, sui laghi letovati na podeželju, na morju, v gorah, ob jezerih - vincere*
A) v. tr. (pres. vinco)
1. premagati
2. zmagati v; dobivati:
vincere un concorso zmagati v natečaju
vincere una gara zmagati na tekmovanju
vincere la guerra zmagati v vojni
vincere una scommessa dobiti stavo
3. dobiti; zadeti:
vincere al poker igre dobiti pri pokru
vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
vincere un terno al lotto zadeti terno
4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
vincere il morbo premagati bolezen
vincere la passione brzdati, krotiti strast
vincere se stesso premagovati, obvladati se
5. pren. prepričevati
6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
vincere ogni difficoltà premagati vse težave
vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti
B) v. intr. zmagati:
vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)
C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja - vino m
1. vino:
vino bianco, rosé, rosso belo, roze, rdeče vino
vino da dessert, da pasto desertno, namizno vino
vino secco, abboccato, dolce suho, polsladko, sladko vino
vino nuovo, vecchio novo, staro vino
vino d'annata žlahtno vino
vino artefatto sadno vino
vino battezzato pren. šalj. krščeno vino
vino brulé kuhano vino
vino a denominazione d'origine controllata vino s kontroliranim poreklom
vino fatturato ponarejeno, nepristno vino
vino gasato, gassato umetno peneče se vino
vino mezzo, secondo patočno vino
vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona)
dire pane al pane e vino al vino pren. naliti čistega vina, reči bobu bob in popu pop
2. (sadno) vino:
vino di mele (sidro) jabolčnik
vino di riso sake
3. pren. pijanost:
i fumi del vino pijanost
avere il vino allegro, triste pren. v pijanem stanju biti vesel, žalosten
reggere il vino dobro prenesti vino
smaltire il vino prespati pijanost, strezniti se
PREGOVORI: buon vino fa buon sangue preg. vino poživlja kri - víno (-a) n
1. agr. vino:
točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
napiti se vina ubriacarsi di vino
belo, rdeče vino vino bianco, rosso
buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
razstava vin mostra dei vini
desertno vino vino da dessert
pren. iz njega govori vino in vino veritas
šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
arhivsko vino vino superiore
lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
namizno vino vino da tavola
peneče vino vino spumante, spumante
ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
sladko, suho vino vino dolce, vino secco
vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
farm. železno vino vino chinato
kuhano vino vino brulè
mašno vino vino della, da messa
2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)
3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
vino sanj l'ebbrezza dei sogni - vinográdništvo (-a) n viticoltura:
vinogradništvo in vinarstvo vitivinicoltura - violína (-e) f muz. violino:
igrati (na) violino suonare il violino
uglasiti violino accordare il violino
prva violina primo violino, violino di spalla
druga violina secondo violino
pren. biti prva violina, igrati prvo violino essere il primo violinista; pren. essere la chiave di volta in qcs.
pren. biti druga violina, igrati drugo violino avere un ruolo secondario, marginale in qcs. - violino m
1. glasba violina, gosli:
a violino violinski, violinske oblike
un assolo di violino violinski solo
chiave di violino violinski ključ
composizione per violino e orchestra skladba za violino in orkester
2. glasba violina (violinist v orkestru):
primo, secondo violino prva, druga violina
violino di fila violina v orkestru
violino di spalla prva violina; pren. šalj. zvest sodelavec, pomočnik
3. pren. žarg. piflar
4. pren. pog. pršut - virtù f
1. čednost, vrlina:
virtù civili civilne vrline
2. relig. čednost, krepost:
virtù cardinali, teologali kardinalne, glavne čednosti
virtù naturale, soprannaturale naravna, nadnaravna čednost
3. knjižno krepostna oseba
4. ekst. vrlina; knjižno spretnost, virtuoznost:
fare di necessità virtù delati iz nuje krepost
5. absol. (ženska) čednost, neomadeževanost:
ragazza di piccola virtù evfemistično lahkoživka
6. duševna moč; hrabrost
7. knjižno sposobnost
8. učinek; vpliv; moč:
le virtù medicinali di una pianta zdravilni učinki rastline
la virtù delle stelle vpliv zvezd
in, per virtù di po, na podlagi:
in virtù della legge po zakonu
9.
virtù pl. relig. čednosti (angelski zbor) - viséti (-ím) imperf.
1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
slika visi na steni il quadro pende dalla parete
visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia
2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer
3. ekst. viseti na rifinire, limare:
viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase
4. pren. viseti med pendere tra:
bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte
5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica
6. pren. viseti na essere legato a:
kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra
7. pren. essere incerto:
vreme visi il tempo è incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. figura visi è in pericolo una figura
pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego - visibilio m (le sing.)
1. pog. obilica, kup, morje:
un visibilio di gente kup ljudi
2.
andare in visibilio pren. biti ves blažen, od veselja biti ves iz sebe - visita f
1. obisk:
visita di dovere, di omaggio dolžnostni, vljudnostni
visita privata, ufficiale zasebni, uradni obisk
visita pastorale relig. kanonična vizitacija
visita a un amico, a un malato obisk prijatelja, bolnika
visita di S. Elisabetta pren. zelo dolg obisk
visita del Signore pren. nesreča
abito da visita popoldanska obleka
biglietto da visita vizitka
andare, essere in visita da qcn. iti h komu, biti pri kom na obisku
fare visita a obiskati (koga)
2. med. pregled:
visita ambulatoriale, domiciliare ambulantni pregled, pregled na domu
visita di controllo, generale, medica, specialistica kontrolni, splošni, zdravniški, specialistični pregled
marcar visita voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled
passare la visita dati se pregledati
3. ekst. pregled, preiskava, inšpekcija:
visita alle carceri, alla scuola inšpekcija zaporov, šolska inšpekcija
visita doganale carinski pregled
visita delle navi mercantili pregled, preiskava trgovskih ladij - viso m
1. obraz:
viso magro, paffuto suh, okrogel obraz
viso pallido, roseo bled, rožnat obraz
a viso aperto pren. odkrito, pogumno
viso pallido bledoličnik (tudi pren. šalj.);
dire qcs. in viso a qcn. kaj komu odkrito povedati
diventare rosso in viso per la vergogna zardeti od sramu
gettare qcs. sul viso a qcn. komu kaj očitati
non guardare in viso qcn. pren. ne zmeniti se za koga
2. ekst. obraz (poteze):
viso allegro, imbronciato, serio vesel, hud, resen obraz
fare buon viso a cattiva sorte pren. sprijazniti se (s čim)
fare buon viso a qcn. koga veselo, ljubeznivo sprejeti
fare il viso duro pren. pokazati se strogega, nepopustljivega - visòk (-ôka -o)
A) adj.
1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri
2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto
3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta
4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore
5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo
6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society
7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi
8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili
9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo
10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino
B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo - visokóst (-i) f altezza, Altezza:
obiskala jih bo njegova cesarska visokost vi andrà in visita Sua Altezza Imperiale