Franja

Zadetki iskanja

  • vigore m

    1. moč, čvrstost:
    il vigore della giovinezza mladostna moč
    vigore del terreno rodovitnost tal
    vigore del vino moč vina

    2. ekst. pren. energija, moč, čilost, krepkost; živost, živahnost

    3. pravo veljavnost:
    entrare in vigore stopiti v veljavo
    essere in vigore biti v veljavi
  • vihár (-ja) m

    1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
    vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
    vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
    vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
    kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
    orkanski vihar uragano
    snežni vihar bufera di neve
    tropski vihar ciclone tropicale, tifone
    fiz. magnetni vihar tempesta magnetica

    2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite

    3. pren. bufera, tempesta, turbine:
    vihar vojne la bufera, il turbine della guerra

    4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
    vihar ploskanja un subisso di applausi
    pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vihtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. brandire; sventolare:
    vihteti bič brandire la frusta
    vihteti zastavice sventolare le bandierine

    2. brandire, maneggiare, usare (nel lavoro), lavorare:
    vihteti kramp, lopato picconare, lavorare con la pala
    vihteti koso falciare
    pren. vihteti pero scrivere
    pren. vihteti kadilnico komu, pred kom incensare qcn.
    vihteti orožje proti komu minacciare qcn. (con le armi)

    B) vihtéti se (-ím se) imperf. refl. slanciarsi, balzare:
    vihteti se na konja balzare in sella
    vihteti se s skale na skalo saltare di roccia in roccia
  • vijúga (-e) f serpentina, spira; circonvoluzione:
    rečna vijuga ansa, meandro
    pot se vzpenja v vijugah il sentiero si inerpica in serpentine
    črevesna, možganska vijuga ansa intestinale, cerebrale
  • vík (-a) m star. (vpitje) grida:
    dvigniti, zagnati vik in krik levare alte grida di protesta
  • vílice (-lic) f pl.

    1. forchetta:
    vilice, nož in žlica forchetta, coltello e cucchiaio

    2. forcella (del telefono); forcella (della bicicletta); forcella, forcola (del remo); šah. forchetta, inforcatura; rib. lancia:
    muz. glasbene vilice diapason
  • villeggiare v. intr. (pres. villeggio) letovati:
    villeggiare in campagna, al mare, in montagna, sui laghi letovati na podeželju, na morju, v gorah, ob jezerih
  • vincere*

    A) v. tr. (pres. vinco)

    1. premagati

    2. zmagati v; dobivati:
    vincere un concorso zmagati v natečaju
    vincere una gara zmagati na tekmovanju
    vincere la guerra zmagati v vojni
    vincere una scommessa dobiti stavo

    3. dobiti; zadeti:
    vincere al poker igre dobiti pri pokru
    vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
    vincere un terno al lotto zadeti terno

    4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
    vincere il morbo premagati bolezen
    vincere la passione brzdati, krotiti strast
    vincere se stesso premagovati, obvladati se

    5. pren. prepričevati

    6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
    vincere ogni difficoltà premagati vse težave
    vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
    vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti

    B) v. intr. zmagati:
    vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)

    C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
    PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja
  • vino m

    1. vino:
    vino bianco, rosé, rosso belo, roze, rdeče vino
    vino da dessert, da pasto desertno, namizno vino
    vino secco, abboccato, dolce suho, polsladko, sladko vino
    vino nuovo, vecchio novo, staro vino
    vino d'annata žlahtno vino
    vino artefatto sadno vino
    vino battezzato pren. šalj. krščeno vino
    vino brulé kuhano vino
    vino a denominazione d'origine controllata vino s kontroliranim poreklom
    vino fatturato ponarejeno, nepristno vino
    vino gasato, gassato umetno peneče se vino
    vino mezzo, secondo patočno vino
    vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona)
    dire pane al pane e vino al vino pren. naliti čistega vina, reči bobu bob in popu pop

    2. (sadno) vino:
    vino di mele (sidro) jabolčnik
    vino di riso sake

    3. pren. pijanost:
    i fumi del vino pijanost
    avere il vino allegro, triste pren. v pijanem stanju biti vesel, žalosten
    reggere il vino dobro prenesti vino
    smaltire il vino prespati pijanost, strezniti se
    PREGOVORI: buon vino fa buon sangue preg. vino poživlja kri
  • víno (-a) n

    1. agr. vino:
    točiti, pridelovati vino mescere, produrre vino
    napiti se vina ubriacarsi di vino
    belo, rdeče vino vino bianco, rosso
    buteljčno, odprto vino vino da bottiglia, vino sciolto
    razstava vin mostra dei vini
    desertno vino vino da dessert
    pren. iz njega govori vino in vino veritas
    šalj. vino mu je stopilo, zlezlo v glavo il vino gli ha dato alla testa
    pren. vino mu je zlezlo v noge dall'ubriachezza non si regge in piedi
    pren. vino ga je spravilo pod mizo dall'ubriachezza è caduto a terra
    pren. natočiti, naliti komu čistega vina dire pane al pane e vino al vino
    agr. gazirati, rezati, starati vino gassare, tagliare, invecchiare il vino
    rel. darovati kruh in vino consacrare l'ostia
    arhivsko vino vino superiore
    lahko, močno vino vino leggero, vinello; vino forte
    namizno vino vino da tavola
    peneče vino vino spumante, spumante
    ponarejeno, nepristno vino vino sofisticato
    sladko, suho vino vino dolce, vino secco
    vrhunsko vino (z geografskim poreklom) vino pregiato doc
    farm. železno vino vino chinato
    kuhano vino vino brulè
    mašno vino vino della, da messa

    2. (alkoholna pijača iz sadnega soka) vino:
    malinovo, ribezovo, riževo vino vino di lamponi, di ribes, di riso (sakè)

    3. pren. (opojnost, omamnost) ebbrezza, voluttà:
    vino sanj l'ebbrezza dei sogni
  • vinográdništvo (-a) n viticoltura:
    vinogradništvo in vinarstvo vitivinicoltura
  • violína (-e) f muz. violino:
    igrati (na) violino suonare il violino
    uglasiti violino accordare il violino
    prva violina primo violino, violino di spalla
    druga violina secondo violino
    pren. biti prva violina, igrati prvo violino essere il primo violinista; pren. essere la chiave di volta in qcs.
    pren. biti druga violina, igrati drugo violino avere un ruolo secondario, marginale in qcs.
  • violino m

    1. glasba violina, gosli:
    a violino violinski, violinske oblike
    un assolo di violino violinski solo
    chiave di violino violinski ključ
    composizione per violino e orchestra skladba za violino in orkester

    2. glasba violina (violinist v orkestru):
    primo, secondo violino prva, druga violina
    violino di fila violina v orkestru
    violino di spalla prva violina; pren. šalj. zvest sodelavec, pomočnik

    3. pren. žarg. piflar

    4. pren. pog. pršut
  • virtù f

    1. čednost, vrlina:
    virtù civili civilne vrline

    2. relig. čednost, krepost:
    virtù cardinali, teologali kardinalne, glavne čednosti
    virtù naturale, soprannaturale naravna, nadnaravna čednost

    3. knjižno krepostna oseba

    4. ekst. vrlina; knjižno spretnost, virtuoznost:
    fare di necessità virtù delati iz nuje krepost

    5. absol. (ženska) čednost, neomadeževanost:
    ragazza di piccola virtù evfemistično lahkoživka

    6. duševna moč; hrabrost

    7. knjižno sposobnost

    8. učinek; vpliv; moč:
    le virtù medicinali di una pianta zdravilni učinki rastline
    la virtù delle stelle vpliv zvezd
    in, per virtù di po, na podlagi:
    in virtù della legge po zakonu

    9.
    virtù pl. relig. čednosti (angelski zbor)
  • viséti (-ím) imperf.

    1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
    slika visi na steni il quadro pende dalla parete
    visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
    na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

    2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
    ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
    ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

    3. ekst. viseti na rifinire, limare:
    viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

    4. pren. viseti med pendere tra:
    bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

    5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
    nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

    6. pren. viseti na essere legato a:
    kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

    7. pren. essere incerto:
    vreme visi il tempo è incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. figura visi è in pericolo una figura
    pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
    obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
    pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
    pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
    pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
    pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
    pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
    pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
    pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
    pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
    vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
    vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego
  • visibilio m (le sing.)

    1. pog. obilica, kup, morje:
    un visibilio di gente kup ljudi

    2.
    andare in visibilio pren. biti ves blažen, od veselja biti ves iz sebe
  • visita f

    1. obisk:
    visita di dovere, di omaggio dolžnostni, vljudnostni
    visita privata, ufficiale zasebni, uradni obisk
    visita pastorale relig. kanonična vizitacija
    visita a un amico, a un malato obisk prijatelja, bolnika
    visita di S. Elisabetta pren. zelo dolg obisk
    visita del Signore pren. nesreča
    abito da visita popoldanska obleka
    biglietto da visita vizitka
    andare, essere in visita da qcn. iti h komu, biti pri kom na obisku
    fare visita a obiskati (koga)

    2. med. pregled:
    visita ambulatoriale, domiciliare ambulantni pregled, pregled na domu
    visita di controllo, generale, medica, specialistica kontrolni, splošni, zdravniški, specialistični pregled
    marcar visita voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled
    passare la visita dati se pregledati

    3. ekst. pregled, preiskava, inšpekcija:
    visita alle carceri, alla scuola inšpekcija zaporov, šolska inšpekcija
    visita doganale carinski pregled
    visita delle navi mercantili pregled, preiskava trgovskih ladij
  • viso m

    1. obraz:
    viso magro, paffuto suh, okrogel obraz
    viso pallido, roseo bled, rožnat obraz
    a viso aperto pren. odkrito, pogumno
    viso pallido bledoličnik (tudi pren. šalj.);
    dire qcs. in viso a qcn. kaj komu odkrito povedati
    diventare rosso in viso per la vergogna zardeti od sramu
    gettare qcs. sul viso a qcn. komu kaj očitati
    non guardare in viso qcn. pren. ne zmeniti se za koga

    2. ekst. obraz (poteze):
    viso allegro, imbronciato, serio vesel, hud, resen obraz
    fare buon viso a cattiva sorte pren. sprijazniti se (s čim)
    fare buon viso a qcn. koga veselo, ljubeznivo sprejeti
    fare il viso duro pren. pokazati se strogega, nepopustljivega
  • visòk (-ôka -o)

    A) adj.

    1. alto:
    visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
    visoka trava erba alta
    visoki čevlji scarpe alte
    visoka planota altopiano
    dva metra visok skok un salto di due metri

    2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
    visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
    visoka temperatura temperatura alta
    visoka morala morale alto

    3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
    visok ton tono alto
    peti z visokim glasom cantare a voce alta

    4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
    visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
    pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
    višje sodišče tribunale superiore

    5. superiore:
    visoka, višja šola scuola superiore
    višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
    višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

    6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
    visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

    7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
    visoki cilji alti propositi

    8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
    visoke besede parole sublimi, nobili

    9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
    zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

    10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
    napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
    biol. višji organizmi organismi superiori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
    pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
    pren. to je višja matematika questo è per me arabo
    pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
    fiz. visoka frekvenca alta frequenza
    um. visoka jedkanica incisione in rilievo
    višja matematika alta matematica
    obl. visoka moda alta moda, haute couture
    lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
    hist. Visoka porta Sublime Porta
    lov. visoka preža impalcatura
    šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
    meteor. visoka voda acqua alta
    visoke osebnosti dignità
    bot. višje rastline piante superiori
    um. visoki barok tardo barocco
    pog. muz. visoki c do di petto
    polit. visoki komisar alto commissario
    tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
    lov. visoki lov caccia grossa
    obl. visoki ovratnik colletto alto
    visok otroški stol seggiolone
    um. visoki relief altorilievo
    hist. visoki srednji vek alto medioevo
    šport. visoki start partenza da posizione eretta
    tisk. visoki tisk rilievografia
    visoko pritličje mezzanino

    B) visôki (-a -o) m, f, n
    višji (nadrejeni) superiore
    rel. Najvišji l'Altissimo
  • visokóst (-i) f altezza, Altezza:
    obiskala jih bo njegova cesarska visokost vi andrà in visita Sua Altezza Imperiale