maggio m
1. maj:
bella come una rosa di maggio lepa kot majska roža (deklica)
fare il maggio relig. opravljati majske pobožnosti
maggio francese polit. leto 1968 (v Franciji)
aspettare che venga maggio pren. čakati na maj, zgubljati čas
il maggio della vita pren. mladost
2. majske kulturne prireditve (zlasti v Toskani)
3.
pallone di maggio bot. brogovita, kozja pogačica, kalinje, kalinovje (Viburnum opulus)
Zadetki iskanja
- maiale m
1. zool. prašič (Sus domesticus):
grasso come un maiale debel kot prašič
2.
maiale, carne di maiale svinjina
3. pren. prasec, svinja - màk (màka) m bot. papavero (Papaver):
v zadregi zardeti kot mak dall'imbarazzo diventar rosso come un papavero
divji, poljski mak papavero selvatico, rosolaccio (Papaver rhoeas)
vrtni mak papavero da oppio (Papaver somniferum) - malērba f plevel:
la malerba non muore mai pren. kopriva ne pozebe
cresce come la malerba povsod ga najdeš kot konjsko figo - malík (-a) m
1. rel. idolo:
častiti malike adorare gli idoli
2. pren. idolo, ideale, modello:
sedeti, stati kot malik starsene imbambolato - mamma
A) f
1. pog. mama, mati:
essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
la mamma del vino vinska usedlina
come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila
2. pren. mati
B) inter.
mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna! - mandare v. tr. (pres. mando)
1. poslati, odposlati:
mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
mandare a male pokvariti, skvariti
mandare a fondo potopiti
mandare in rovina uničiti, razdejati
mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
mandare via qcn. spoditi koga
mandare via un operaio odpustiti delavca
mandare una lettera odposlati pismo
mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti
2. poslati, nastaviti:
lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
mandare in prigione poslati v zapor
mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu
3. pognati:
mandare la macchina pognati avto
mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)
4.
mandare un grido zakričati
mandare lampi bliskati se
mandare sangue krvaveti
5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
piove che Dio la manda lije kot iz škafa
PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri - mangiare
A) v. tr. (pres. mangio)
1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje
2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati
3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo
4. porabiti, potrošiti
5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo
B) m jed; obrok - manichino2 m maneken, krojaška, izložbena lutka:
sembrare un manichino pren. biti izbrano oblečen
starsene come un manichino pren. stati kot lipov bog - mànj adv.
1. (izraža manjšo stopnjo) meno; di meno:
biti manj razvit essere meno sviluppati
govoriti manj razločno parlare meno distintamente
manj besedi! meno chiacchiere!
manj govoriti in več razmisliti parlare di meno e pensare di più
2. (izraža manjšo količino) meno:
imeti manj denarja avere meno soldi
3. ne manj, nič manj (izraža enakost) non meno che, di; altrettanto:
drugi dokazi niso nič manj tehtni le altre prove non sono meno convincenti, sono altrettanto convincenti
4. (izraža sorazmernost dejanja) kolikor manj ... toliko bolj quanto meno... tanto più, čim več ... tem (toliko) manj più... meno:
manj kot boš mislil na to, (toliko) bolj boš miren meno pensi alla cosa e più sei tranquillo
5. mat. pog. (pri odštevanju) meno:
deset manj šest je štiri dieci meno sei fa quattro
6. šah.
s kvaliteto manj ima malo upanja con una qualità in meno ha poche chance
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ponuditi manj kot mogoče offrire il meno possibile
prositi koga ne manj kot na kolenih scongiurare, supplicare uno
tehtati nič manj kot sto kil pesare un quintale (preciso)
dati nič, še manj kot nič dare niente di niente, non dare proprio niente
imeti denarja komaj za preživetje, nič več in nič manj avere il minimo, lo stretto necessario (per sbarcare il lunario)
več ali manj più o meno
ne bolj ne manj né più né meno
manj pomemben secondario
manj važen accessorio, minore
manj jasno, manj primerno, manj zadovoljivo peggio - mànjkrat adv. meno, meno spesso:
srce mu v minuti utripne manjkrat, kot je navadno il cuore gli batte al minuto meno spesso del normale - mano f (pl. -ni)
1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)
2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku
3. pest, peščica
4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu
5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke
6. pisava
7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)
8. pren. vrsta, zaporedje
9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati
10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva - mantice m
1. meh:
soffiare come un mantice pren. sopihati kot meh
2. avto zložljiva streha - marcio
A) agg. (m pl. -ci; f pl. -ce)
1. gnil (tudi pren.); ekst. trhel; vlažen
2. gnojen
3. (v preneseni rabi za podkrepitev številnih izrazov)
avere torto marcio sploh ne imeti prav
necessità marcia huda nuja
essere innamorato marcio biti zaljubljen do ušes
essere ubriaco marcio biti pijan kot klada
a dispetto marcio prav za nalašč
B) m
1. gniloba, gnili del
2. gnojni, bolni del (tudi pren.); moralna pokvarjenost:
tagliare via il marcio odrezati, kar je gnojno - maréla (-e) f pog. (dežnik) ombrello; pren.
film je napet kot marela un film thrilling, al cardiopalma
ženiti se pod marelo sposarsi senza aver casa - marmo m
1. miner. marmor:
bianco come il marmo snežno bel; pren. bel kot krpa
duro come il marmo pren. trd kot kamen, brezčuten
avere un cuore di marmo pren. imeti kamen namesto srca
scolpire qcs. su marmo pustiti o nečem trajno sled
2. umet. kiparsko delo (v marmorju); knjižno plošča, grob
3. marmornata okrasna plošča - marmōtta f
1. zool. alpski svizec (Marmota marmota):
dormire come una marmotta spati kot polh
2. pren. zaspane
3. železn. kretnica - martínček (-čka) m zool. lucertola (Lucerta agilis); pren.
greti se na soncu kot martinček stare al sole come le lucertole - masso m skala:
dormire come un masso pren. spati kot klada, kot polh - materōzzolo m (lesen) obesek za ključe
PREGOVORI: essere come la chiave e il materozzolo preg. biti kot rit in srajca