Franja

Zadetki iskanja

  • caldo

    A) agg.

    1. topel, vroč:
    clima caldo vroče podnebje
    stagione calda topli letni čas
    animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

    2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
    ha un temperamento caldo je strastne nravi
    essere una testa calda pren. biti zaletav
    avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
    a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
    ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
    pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
    dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

    3. topel; pren. svež, najnovejši:
    pane caldo topel kruh
    notizie calde najnovejše vesti

    4. ekst. topel (barva, glas):
    un giallo caldo toplo rumenilo
    una voce calda topel glas

    5. pren. vroč:
    zona calda vroče področje; ekst.
    telefono caldo rdeči telefon

    B) m

    1. toplota, vročina:
    il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
    oggi è, fa caldo danes je toplo
    lavorare a caldo vroče obdelovati
    tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
    tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
    tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
    ho caldo vroče mi je
    non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
    prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

    2. pren. vroča želja, zanos, žar:
    nel caldo del discorso v zanosu debate
    non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
    essere in caldo pren. goniti se (živali)

    3.
    a caldo pren. neposredno (po):
    chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku
  • calendario m (pl. -ri)

    1. koledar:
    calendario solare sončni koledar
    calendario gregoriano gregorijanski koledar
    calendario giuliano julijanski koledar
    calendario scolastico šolski koledar
    è nel calendario pren. sreča mu je naklonjena
    non avere qcn. in calendario ne čislati koga

    2. koledar, spored:
    calendario sportivo spored športnih prireditev
    calendario venatorio lovski koledar
  • calma f

    1. brezvetrje:
    calma equatoriale ekvatorialno brezvetrje

    2. ekst. tišina, mir (tudi pren.):
    amare la calma ljubiti tišino
    esaminare con calma qcs. kaj mirno preučiti
    non perdere la calma ohraniti mir
    prendersela con calma ne se vznemirjati (ob težavah)
    calma e sangue freddo! le mirno kri!

    3. ravnodušje, flegma, počasnost
  • calmare

    A) v. tr. (pres. calmo)

    1. miriti, pomiriti

    2. blažiti, zdraviti:
    calmare il mal di testa ozdraviti glavobol

    B) ➞ calmarsi v. rifl. (pres. mi calmo)

    1. umiriti se; poleči, polegati se:
    il mare si è calmato morje se je umirilo

    2. zmanjšati se, prenehati (bolečina):
    il mal di stomaco si è calmato bolečine v želodcu so prenehale
  • calore m

    1. fiz. toplota:
    calore solare, terrestre sončna, zemeljska toplota
    calore bianco beli žar
    la crisi è giunta al calore bianco pren. kriza je na višku

    2. toplota, vročina:
    il benefico calore della fiamma dobrodejna toplota ognja
    il calore estivo poletna vročina

    3. pren. žar, gorečnost, vnema, zanos:
    parlare con calore zanosno govoriti

    4. gon (pri živalih):
    andare, essere in calore goniti se
  • camera1 f

    1. soba:
    camera da pranzo jedilnica
    camera da letto spalnica
    camera di soggiorno, soggiorno dnevna soba
    appartamento di quattro camere štirisobno stanovanje
    musica da camera glasba komorna glasba

    2. spalnica:
    affittare una camera najeti sobo
    camera ammobiliata opremljena soba
    fare la camera pospraviti sobo
    veste da camera jutranja halja
    valletto di camera paž

    3. ekst. sobno pohištvo, soba:
    la sua camera è in noce soba je iz oreha

    4. celica; komora:
    camera a gas plinska celica
    camera ardente mrliška veža
    camera blindata trezor (v banki)
    camera di consiglio pravo posvetovalnica, soba za posvetovanje
    camera mortuaria mrtvašnica
    camera di punizione voj. celica, zapor
    camera di sicurezza pripor, celica (na policijski postaji)
    camera oscura foto temnica
    camera sterile med. izolirna soba

    5.
    camera d'aria avto zračnica
    camera di caricamento voj. ležišče naboja
    camera di combustione, di scoppio avto zgorevalna komora
    camera di decompressione dekompresijska komora

    6. polit. dom, zbornica:
    camera dei deputati, camera bassa poslanska zbornica, spodnji dom
    camera alta zgornji dom, senat
    le Camere oba doma, parlament

    7. ekon.
    camera del lavoro delavska zbornica
    camera di commercio trgovinska zbornica

    8. anat.
    camera dell'occhio solznica
  • campione

    A) m

    1. pren. borec, zagovornik, paladin:
    campione del progresso borec za napredek

    2. šport prvak, šampion (tudi pren.):
    campione del mondo, campione iridato svetovni prvak
    campione assoluto absolutni prvak
    è un campione della matematica je pravi šampion v matematiki

    3. vzorec:
    un campione di vino vinski vzorec
    prelevare un campione da un giacimento minerario vzeti vzorec iz ležišča
    campione senza valore ptt vzorec brez vrednosti
    un bel campione! iron. mojster in pol!

    4. fiz. prototip:
    il campione internazionale del metro mednarodni prototip metra

    5. vzorec (v statistiki):
    campione rappresentativo reprezentativni vzorec
    campione a scelta casuale naključni vzorec

    B) agg. invar.

    1. šport
    squadra campione prvak (moštvo)

    2. vzorčen:
    indagine campione vzorčna preiskava
  • campo m

    1. njiva, polje:
    un campo di grano žitno polje
    arare un campo orati njivo; pl. ekst. dežela, podeželje:
    la pace dei campi mir podeželskega sveta

    2. polje:
    campo petrolifero naftno polje
    campo diamantifero diamantno polje
    campo semantico jezik semantično polje

    3.
    campo sportivo športno igrišče
    campo da gioco igrišče
    campo di tennis teniško igrišče
    campo di sci smučišče
    campo d'aviazione letališče
    campo di fortuna pomožno pristajališče
    campo di tiro voj. poligon

    4. tabor, taborišče:
    mettere, piantare il campo utaboriti se
    ospedale da campo poljska bolnišnica
    campo di raccolta per i terremotati zbirno taborišče za žrtve potresa
    campo profughi begunsko taborišče
    campo di prigionia taborišče (za vojne ujetnike)
    campo di concentramento koncentracijsko taborišče
    campo di stermini taborišče smrti

    5. voj. polje, bojišče:
    campo di battaglia bojišče, bojno polje
    scendere in campo začeti bitko, pren. začeti debato, polemiko
    abbandonare il campo umakniti se (tudi pren.);
    campo minato minsko polje
    campo di Marte vežbališče

    6. pren. priložnost, možnost:
    avere campo (di) imeti možnost
    avere campo libero biti popolnoma prost, imeti vse možnosti

    7. teren:
    campo di neve smučišče, smučarski teren
    sul campo na terenu

    8. fiz., elektr. polje:
    campo vettoriale vektorsko polje
    campo elettrico električno polje
    campo magnetico magnetno polje
    campo gravitazionale gravitacijsko polje
    campo visivo vidno polje
    campo d'immagine slikovno polje

    9. film plan:
    campo medio drugi plan
    campo lungo tretji plan

    10. polje, področje:
    il diritto è il campo di sua competenza pravo je njegovo področje
  • cancerōgeno

    A) agg. med. rakotvoren, kancerogen:
    sostanza cancerogena kancerogena snov

    B) m kancerogena snov:
    il benzopirene è un cancerogeno benzopiren je kancerogena snov
  • cane1

    A) m

    1. zool. pes (Canis canis):
    cane da guardia pes čuvaj
    cane da caccia lovski pes
    cane lupo volčjak
    cane poliziotto policijski pes
    cane delle praterie prerijski pes (Cynomys ludovicianus)
    cane da pagliaio zanikrn pes, bastard; pren. pezde
    menare il cane per l'aia pren. okolišiti, slepomišiti
    stare come cane e gatto pren. biti (si) kot pes in mačka
    lavorare da cane garati kot črna živina
    vita da cane pren. pasje življenje
    cose da cani, cose fatte da cani slabe stvari, slabo narejene stvari
    non trovare un cane ne najti nikogar, ne najti žive duše
    sentirsi come un cane bastonato čutiti se ponižanega
    raro come i cani gialli pren. redek kot bele vrane
    voler drizzare le gambe ai cani pren. poskušati nemogoče
    solo come un cane sam kakor volk v hosti
    cani sciolti polit. pren. neodgovorni, podkupljivi odposlanci

    2. pren. krutež; srboritež; skopuh:
    cane grosso velika živina

    3. pren. slab igralec, slab pevec

    4. pren. slabš. pes:
    tacete cani! molčite, psi!
    figlio di cane pasji sin

    5. voj. petelin

    6. astr.
    Cane maggiore, minore Veliki, Mali pes
    PREGOVORI: can che abbaia non morde preg. pes, ki laja, ne grize
    cane non mangia cane vrana vrani ne izkljuje oči
    cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi

    B) agg. invar.

    1. pog. slab, podel:
    mondo cane! prekleto!

    2. pog. hud:
    freddo cane hud mraz
  • cannonata f

    1. topovski strel:
    non lo svegliano neanche le cannonate spi kot top

    2. pren. izmišljotina, bahaštvo; ekst. izreden dogodek, izjemna predstava, senzacija:
    il film è una cannonata film je izjemen

    3. pren. šport (topovski) strel
  • capace agg.

    1. prostoren, velik:
    una borsa capace velika torba

    2. sposoben; vešč, dober:
    ormai è capace di leggere zdaj že zna brati

    3. nadarjen, sposoben:
    un giovane capace nadarjen, sposoben mladenič

    4. pog. zmožen:
    è capace di tutto vsega je zmožen
    è capace che pog. možno je, da..., morda, mogoče...
  • capacità f

    1. prostornina, prostornost, kapaciteta:
    lo stadio ha una capacità di 50.000 persone stadion lahko sprejme 50.000 gledalcev
    misure di capacità prostorninske mere
    la capacità di un recipiente kapaciteta posode

    2. sposobnost, zmožnost:
    persona di grandi capacità zelo sposobna oseba
    persona priva di capacità nesposobnež

    3. pravo prisebnost, razsodnost:
    capacità di intendere e di volere polna prisebnost

    4. zmogljivost:
    capacità produttiva proizvodna zmogljivost

    5. kapaciteta:
    capacità dell'accumulatore elektr. kapaciteta akumulatorja
    capacità termica toplotna kapaciteta

    6. med.
    capacità vitale vitalna kapaciteta pljuč
  • capanna f

    1. koča, koliba:
    pancia mia, fatti capanna pren. šalj. udri po jedači! to bo požrtija
    due cuori e una capanna pren. ljubezen ne potrebuje razkošja
    a capanna dvokapna (streha)

    2. lopa (za kmečko orodje ipd.)

    3. planinska koča
  • capitale

    A) agg.

    1. smrten, kapitalen:
    pena capitale smrtna kazen
    peccato capitale relig. smrtni greh

    2. ekst. neizprosen:
    odio capitale neizprosno sovraštvo

    3.
    scrittura capitale pisava z velikimi črkami

    4.
    bene capitale ekon. kapitalna dobrina

    B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
    Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

    C) m

    1. ekon. kapital, glavnica:
    capitale fisso osnovni kapital
    capitale circolante obratni kapital
    capitale iniziale začetni kapital
    far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

    2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
    la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
    accumulare un capitale obogateti
    avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

    3. kapital; kapitalisti:
    lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

    4. pren. šalj.:
    bel capitale! malopridnež!, falot!
  • capo

    A) m

    1. glava:
    avere mal di capo imeti glavobol
    battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
    chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
    alzare il capo pren. upreti se
    grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
    fra capo e collo pren. iznenada
    prendere una lavata di capo pren. biti grajan
    non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
    dar di capo in pren. naleteti na

    2. pren. glava, um, pamet:
    rompersi il capo razbijati si glavo
    mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
    passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
    capo scarico lahkomiselnež
    fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
    avere il capo nei piedi biti raztresen

    3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
    il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
    il capo di un reparto vodja oddelka
    qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
    capo dello Stato šef države
    capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
    essere a capo poveljevati, voditi
    comandante in capo vrhovni poveljnik

    4. glava, vodja:
    il capo dei rivoltosi vodja upornikov

    5. ekst. pren. glava:
    capo di bestiame glava živine

    6. glava (najvišji del):
    il capo di una colonna vrh stebra
    a capo del letto ob posteljnem zglavju
    il capo di una corda konec vrvi
    andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
    in capo al mondo pren. na koncu sveta

    7. začetek; zaključek:
    cominciare da capo začeti znova
    andare a capo pisati v novi vrsti
    in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
    venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

    8. glava, glavica (predmeta, rastline):
    il capo di un chiodo glava žeblja
    il capo dell'aglio glavica česna

    9. kos:
    capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
    riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

    10. geogr. rt:
    capo di Buona Speranza rt Dobre nade
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

    B) agg. invar. glavni:
    redattore capo glavni urednik
    ingegnere capo glavni inženir
  • capovōlgere*

    A) v. tr. (pres. capovōlgo) prevrniti, prevračati; obrniti, obračati:
    capovolgere un bicchiere prevrniti kozarec
    capovolgere una situazione pren. preobrniti položaj

    B) ➞ capovōlgersi v. rifl. (pres. mi capovōlgo) prevrniti, prevračati se; obrniti, zasukati se (tudi pren.):
    la barca si è capovolta čoln se je obrnil
  • cappa1 f

    1. kuta:
    mettersi in cappa magna pren. svečano se obleči
    romanzo di cappa e spada pustolovski roman (iz srednjega veka ali renesanse)
    cappa di piombo pren. hudo breme, dušeča teža

    2. ženski plašč

    3. napa

    4.
    la cappa del cielo pren. nebesni obok, nebo

    5. navt. nepredušna prevleka (za ladijske odprtine, instrumente ipd.)
    navigare alla cappa pluti s spuščenimi jadri
    PREGOVORI: per un punto Martin perse la cappa preg. zaradi malenkosti je šla stvar po zlu
  • capra f

    1. zool. koza (Capra hircus)

    2.
    arrampicarsi come una capra pren. plezati po najhujših strminah
    luoghi da capre strmine, hriboviti kraji
    salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela
  • carico1 agg. (m pl. -chi)

    1. obtežen, obložen; natovorjen, naložen; obremenjen; poln:
    il camion è già carico tovornjak je že naložen
    carico di gloria pren. slaven, obsijan s slavo
    carico di debiti pren. zadolžen
    carico di figli pren. s številno družino

    2. živ (barva):
    un giallo carico živo rumena barva

    3. gost, močen:
    un caffè carico močna kava

    4. nabit, navit:
    fucile carico nabita puška
    orologio carico navita ura