discesa f
1. stopanje navzdol, sestop:
discesa dai monti sestop z gora
2. šport smuk; spust:
discesa libera spust
discesa obbligata slalom
3. napad, vpad:
discesa dei barbari vpad barbarov; šport hiter napad (npr. v nogometu)
4. strmina, pobočje:
la strada è in discesa cesta se spušča navzdol
5.
discesa d'antenna antenski dovod
Zadetki iskanja
- disciplína (-e) f
1. disciplina:
spoštovati disciplino mantenere, osservare la disciplina
kršiti disciplino rompere, violare la disciplina
podvreči se disciplini assoggettarsi alla disciplina
ne prenesti discipline essere insofferente della disciplina
stroga, zavestna disciplina disciplina severa, dura, disciplina cosciente
vojaška disciplina disciplina militare
železna disciplina disciplina ferrea
profesor nima discipline il professore non sa tenere la disciplina
2. (panoga, področje) disciplina:
filizofske, pravne, zgodovinske discipline discipline filosofiche, giuridiche, storiche
športna disciplina disciplina sportiva - discōrdia f
1. nesloga, spor:
venire in discordia con qcn. s kom se spreti
pomo della discordia pren. jabolko spora
2. različnost; nesoglasje - discorrere* v. intr. (pres. discorro)
1. govoriti:
discorrere di politica govoriti o politiki
discorrere del più e del meno kramljati o tem in onem
e via discorrendo in tako naprej
non se ne discorre! o tem je odveč govoriti
se ne fa un gran discorrere o tem se veliko govori
2. nareč. ljubimkati - discorso m
1. pogovor, razgovor, govor; besede:
attaccare discorso con qcn. začeti razgovor s kom
cambiare discorso preiti na drugo temo
il discorso cadde su... pogovor je nanesel na...
perdere il filo del discorso zmesti se, zgubiti nit razgovora
discorso senza capo né coda besede brez repa in glave
pochi discorsi! dovolj besedi!
senza tanti discorsi ostro, brez slepomišenja
2. govor:
pronunciare un discorso imeti govor, govoriti
3. jezik govor:
discorso diretto, indiretto premi, odvisni govor
parti del discorso besedne vrste
4. ekst. pren. usmerjenost, naravnanost:
portare avanti il discorso, un certo tipo di discorso publ. angažirati se v neki dejavnosti - disgustato agg.
1. naveličan; sit:
a quella scena rimase disgustato ob prizoru se mu je zagnusilo, uprlo
disgustato della vita sit življenja
2. skregan - disinnamorare
A) v. tr. (pres. disinnamoro)
disinnamorare qcn. da qcs. ozdraviti koga ljubezni do
B) ➞ disinnamorarsi v. rifl. (pres. mi disinnamoro)
disinnamorarsi di qcn. prenehati ljubiti koga, ohladiti se - disinvōlto agg.
1. neprisiljen, sproščen, naraven; samozavesten:
assumere un contegno disinvolto držati se sproščeno
2. predrzen, nesramen - disparte avv.
in disparte na strani, ob strani:
tenersi, starsene in disparte ekst. držati se ob strani
mettere, lasciare in disparte qcn., qcs. pren. zanemariti, zapostaviti koga, kaj - dispensare
A) v. tr. (pres. dispēnso)
1. deliti, razdeljevati:
dispensare sorrisi na veliko se smehljati
dispensare scappellotti klofutati
2. oprostiti, oproščati:
dispensare dal servizio odpustiti iz službe
B) ➞ dispensarsi v. rifl. (pres. mi dispēnso) (fare a meno di) ne storiti, ne reči (česa):
non posso dispensare dal dirvi che... ne morem si kaj, da vam ne bi rekel... - dispiacere*
A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)
1. ne ugajati:
non dispiacere še kar ugajati:
lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč
2. obžalovati, biti žal:
ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer
B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal
C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela - disprēzzo m prezir, zaničevanje; ekst. omalovaževanje, podcenjevanje:
con grande disprezzo del pericolo ne meneč se za nevarnost - distanza f
1. razdalja; oddaljenost:
la distanza fra Milano e Venezia razdalja med Milanom in Benetkami
a poca distanza da qui c'è un caffè nedaleč od tod je kavarna
mantenersi a debita distanza, tenere, rispettare le distanze držati se na primerni razdalji; pren. ne biti predomač
prendere le distanze da qcn., da qcs. distancirati se od koga, od česa
distanza di sicurezza avto varnostna razdalja
2. mat. dolžina, razdalja
3. šport proga (dolžina):
gara su lunga distanza tek na dolge proge
vincere, venir fuori alle distanze zmagati v finišu (tudi pren.)
4. (časovni) razmik, (časovna) oddaljenost; kritičnost
5. pren. razlika - distesa f
1. prostranost, širina, širjava:
la distesa del mare prostranost morja
una vasta distesa di campi prostrana površina polj
2. vrsta, niz; kup:
una distesa di biancheria messa ad asciugare kup perila, ki se suši
3.
a distesa nepretrgoma:
cantare a distesa peti na ves glas
sonare a distesa vkup zvoniti - distinzione f
1. razlikovanje; razloček; razlika; distinkcija:
distinzione di razza rasno razlikovanje
senza distinzione brez razlike
2. eleganca, prefinjenost, gosposkost:
vestire con distinzione elegantno se oblačiti - dišáva (-e) f
1. gastr. pl. dišave aromi
2. kozm. profumo
3. (vonj, duh) odore, odorino, profumo:
iz kuhinje so se širile prijetne dišave dalla cucina venivano deliziosi odorini - dito m (m pl. -ti, f pl. -ta) (ženska množinska oblika se rabi za prste kot celoto, moška pa za posamezne prste)
1. prst:
le cinque dita della mano pet prstov na roki
dito grosso palec na nogi
mostrare a dito pren. pokazati s prstom na koga
legarsela al dito pren. dobro si kaj zapomniti
darsi il dito nell'occhio pren. škoditi si, oškodovati se
sapere le cose sulla punta delle dita pren. imeti kaj v malem prstu
mettere il dito sulla piaga pren. dotakniti se najobčutljivejšega mesta
non muovere un dito a favore di qcn. pren. še s prstom ne migniti za nekoga
contarsi sulle dita pren. na prste ene roke našteti se
toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih, biti iz sebe od veselja
mordersi le dita pren. gristi si nohte
leccarsi le dita pren. oblizovati si prste
2. prst (na rokavici)
3. prst (majhna količina, mera):
bere un dito di vino popiti za prst vina
essere a un dito da qcs. pren. biti čemu čisto blizu - ditta f podjetje, firma:
ditta fornitrice firma dobaviteljica
premiata ditta (v naslovih) spoštovani
offre, paga la ditta šalj. plačano (ko nekdo poravna zapitek)
mettersi in ditta con qcn. združiti se s s kom (pri soustanovitvi podjetja) - divenire*
A) v. intr. (pres. divēngo) postati, postajati:
divenire grande zrasti
divenire vecchio postarati se, ostareti
B) m (le sing.) nastajanje; postajanje - diventare v. intr. (pres. divēnto) postati, postajati:
diventare vecchio ostareti
diventare sindaco postati župan
diventare bianco pren. prebledeti
diventare rosso pren. zardeti
diventare di tutti i colori pren. spreminjati barve
diventare matto znoreti:
con questi discorsi mi farai diventare matto od tvojih besed se mi bo še zmešalo
diventare di sasso pren. okamneti