Franja

Zadetki iskanja

  • ukoreníniti (-im) | ukorenínjati (-am)

    A) perf., imperf. piantare; far radicare, far attecchire

    B) ukoreníniti se (-im se) | ukorenínjati se (-am se) perf., imperf. refl. radicarsi, allignare, attecchire; mettere radici (tudi ekst.):
    pren. nikjer se ni mogel ukoreniniti non poteva mettere radici in nessun posto
  • ukrèp (-épa) m misura, provvedimento:
    izdati ukrep emanare un provvedimento
    sprejeti ukrep prendere, adottare un provvedimento
    učinkovitost ukrepov l'efficacia dei provvedimenti
    administrativni, carinski, davčni, ekonomski ukrepi provvedimenti amministrativi, doganali, fiscali, economici
    disciplinski, vzgojni ukrep misura disciplinare, educativa
    higienski, sanitarni ukrepi provvedimenti igienici, sanitari
    varnostni ukrep misura di sicurezza
    ukrepi začnejo veljati prvega (v mesecu) i provvedimenti entrano in vigore il primo del mese
    izvajanje ukrepov l'attuazione, la messa in atto delle misure
    uvedba ukrepov l'introduzione di misure
    jur. represivni ukrepi misure repressive
  • ukrivíti (-ím) | ukrívljati (-am) perf., imperf.

    1. torcere, curvare, piegare; inarcare; storcere:
    ukriviti železo curvare il ferro
    mačka je ukrivila hrbet il gatto inarcò la schiena
    ukriviti usta v posmeh storcere la bocca in segno di derisione

    2. pren. piegare:
    ukriviti hrbet pred kom piegarsi davanti a qcn.
  • úlica (-e) f

    1. via, strada, vicolo:
    prečkati ulico tagliare la strada
    razsvetliti ulice illuminare le strade
    asfaltirana, makadamska, tlakovana ulica strada asfaltata, selciata, lastricata
    glavna, stranska ulica via principale, secondaria
    enosmerna ulica strada a senso unico
    stanovati na Tržaški ulici 5 stare, abitare in via Trieste, 5
    trgovska ulica via commerciale
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)

    2. ekst. strada; piazza:
    jezik, nasilje ulice linguaggio, violenza della strada
    otroka je vzgajala ulica il ragazzo è cresciuto, si è formato sulla strada
    študenti so šli na ulice gli studenti sono scesi in piazza
    mladi veliko časa preživijo na ulici i giovani passano molto tempo fuori, per strada
  • ulómek (-mka) m

    1. mat. frazione:
    števec in imenovalec ulomka numeratore e denominatore della frazione
    krajšati, razširiti ulomke ridurre, ampliare le frazioni
    pravi, nepravi ulomek frazione propria, impropria
    decimalni, periodični ulomek frazione decimale, continua

    2. (delček) frazione, parte minima
  • ultimo

    A) agg.

    1. zadnji:
    l'ultimo giorno del mese zadnji dan v mesecu
    termine ultimo zadnji rok
    in ultima analisi pren. končno, konec koncev
    ultima istanza pravo na zadnji instanci, stopnji
    in ultima istanza pren. navsezadnje
    all'ultimo momento, all'ultima ora v zadnjem trenutku
    gli eroi dell'ultima ora iron. slabš. junaki po bitki
    dalla prima all'ultima parola od začetka do konca
    le ultime parole famose pog. šalj. rekel in ostal živ
    arrivare buon ultimo priti zadnji na cilj
    avere sempre l'ultima parola imeti vedno zadnjo besedo
    dare l'ultima mano dokončati, dodelati
    non è ancor detta l'ultima parola pren. ni še rečeno
    esalare l'ultimo respiro izdihniti, umreti
    essere all'ultima ora biti na smrtni postelji, umirati
    esprimere le ultime volontà izraziti zadnjo voljo, narediti oporoko

    2. ekst. zadnji, poslednji:
    fare un ultimo sforzo napeti zadnje sile

    3. zadnji (časovno najbližji); najnovejši:
    l'ultima guerra zadnja vojna
    l'ultimo grido della moda zadnji krik mode
    dell'ultima ora najnovejši
    ultimo scorso admin., trgov. prejšnji (dan v tednu, mesecu):
    sabato ultimo scorso prejšnjo soboto

    4. daven

    5. knjižno oddaljen

    6. skrajen:
    le ultime propaggini della penisola skrajni obronki polotoka

    7. pren. zadnji, poslednji (po važnosti, vrednosti):
    l'ultimo arrivato, l'ultimo venuto pren. najmanj pomembna, sposobna, zaslužna oseba
    l'ultima ruota del carro pren. slabš. peto kolo pri vozu
    non ultimo vreden, zaslužen
    di ultima qualità ekst. zelo slabe, najslabše kvalitete

    8. pren. največji, najvišji:
    all'ultimo grado do najvišje stopnje
    portare qcs. alla sua ultima conseguenza kaj pripeljati do skrajnosti

    9. pren. knjižno glaven, osnoven:
    ecco la ragione ultima delle mie decisioni to je glavni razlog mojih odločitev

    B) m (f -ma)

    1. zadnji, zadnja; poslednji, poslednja:
    l'ultimo della classe najslabši učenec
    l'ultimo in classifica šport zadnji na lestvici
    l'ultimo della lista zadnji na seznamu
    gli ultimi saranno i primi biblijsko poslednji bodo prvi
    l'ultimo degli ultimi najslabši sploh

    2. pog. zadnji (v vrsti, zaporedju):
    l'ultimo del mese zadnji (dan) v mesecu
    questa è l'ultima (malefatta, birichinata) che mi hai combinato ta je zadnja, ki si mi jo zagodel

    3. pren.
    all'ultimo, in ultimo na koncu
    da ultimo, sull'ultimo končno
    fino all'ultimo do konca
  • úm (-a) m ingegno, ragione, intelletto, testa, mente:
    spoznati s srcem, ne z umom conoscere col cuore, non con la mente
    imeti bister, pronicljiv um avere una mente acuta, perspicace
    dejavnost uma attività della ragione
    kritičen, ustvarjalen um ingegno critico, creativo
    eden največjih sodobnih umov uno dei maggiori intelletti del tempo
    pren. priti na um saltare in mente
    pren. biti čisto iz uma (od razburjenosti, strahu) essere fuori di sé
    pren. koga spraviti iz uma far impazzire qcn.
    kričati kakor iz uma gridare come pazzi
    filoz. čisti, praktični um ragione pura, ragione pratica
  • umanità f

    1. človeškost

    2. ekst. humanost, človečnost; ekst. blagost, prizanesljivost:
    giudicare un colpevole con umanità soditi krivcu prizanesljivo, z razumevanjem

    3. množica ljudi; človeštvo:
    un'umanità sofferente e disperata trpeča in obupana množica
    studiare la storia dell'umanità preučevati zgodovino človeštva

    4. ekst. humanistična kultura, erudicija; načitanost

    5. šol. nekoč nižja klasična gimnazija
  • uméten (-tna -o) adj.

    1. artificiale; posticcio, finto:
    naravna in umetna vlakna fibre naturali e artificiali (sintetiche, tecnofibre)
    umetna svila seta artificiale
    umetno usnje pelle finta, similpelle
    umetna brada barba posticcia

    2. artistico:
    umetna obrt artigianato artistico
    umetni kovač fabbro che lavora il ferro battuto
    umetni mizar ebanista, stipettaio

    3. artistico, d'arte:
    ljudske in umetne pesmi poesia popolare e poesia d'arte

    4. (nepristen, narejen) falso, finto:
    umetna skromnost falsa modestia

    5. artificiale, artificioso, fittizio:
    umetni problemi problemi fittizi

    6. star. abile, destro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    elektr. umetna inteligenca intelligenza artificiale
    agr. umetna koklja riscaldamento artificiale (in pollicoltura)
    med. umetna ledvica rene artificiale
    voj. umetna megla nebbia artificiale
    rib. umetna muha esca artificiale
    biol. umetna oploditev fecondazione artificiale
    med. umetna pljuča polmone d'acciaio, respiratore (di rianimazione)
    aer. umetni horizont orizzonte artificiale, giroorizzonte
    lingv. umetni jezik lingua artificiale
    med. umetni splav aborto procurato
    teh. umetni vlek tiraggio artificiale, forzato
    med. umetno dihanje respirazione artificiale
    umetno mizarstvo ebanisteria
    umetno srce cuore artificiale
  • uméti (úmem) | umévati (-am)

    A) perf., imperf. star.

    1. comprendere, capire; intendersi di

    2. sapere:
    umeti brati in pisati saper leggere e scrivere

    B) uméti se (úmem se) | umévati se (-am se) perf., imperf. refl. capirsi, intendersi
  • umétniški (-a -o) adj. d'arte, dell'arte, artistico:
    umetniški izraz linguaggio artistico
    umetniški čut, dar senso, talento artistico
    umetniško ime nome d'arte, (nome) in arte
    umetniške smeri correnti dell'arte
    umetniški vodja direttore artistico
    umetniška razstava, galerija mostra (artistica), galleria d'arte
    umetniški predmeti iz slonovine avori
    umetniško naslanjalo tergale
    Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò A. de C. in arte Totò
  • umétno adv. con arte, artisticamente; artificialmente:
    umetno hraniti bolnika nutrire il malato artificialmente
    biol. umetno oploditi inseminare artificialmente
    um. umetno kovani izdelki lavori in ferro battuto
  • umétnost (-i) f

    1. arte:
    umetnost in znanost arte e scienza
    dela antične, renesančne, sodobne umetnosti opere dell'arte classica, rinascimentale, contemporanea
    umetnost zaradi umetnosti l'art pour l'art

    2. (dejavnost glede na izrazno sredstvo) arte:
    akademija za upodabljajočo umetnost accademia di belle arti
    uporabna umetnost arte applicata

    3. (likovna umetnost) arte figurativa, arti figurative:
    muzej moderne umetnosti museo d'arte moderna
    razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti mostra di arte astratta, d'avanguardia, popolare

    4. (umetniško ustvarjanje) arte:
    v njegovi umetnosti so vidni najrazličnejši vplivi nella sua arte sono visibili i più diversi influssi

    5. pren. (dejavnost, ki zahteva spretnost) arte:
    kuharska umetnost arte della cucina, gastronomia
    govorniška umetnost retorica
    umetnost aranžiranja izložb vetrinistica
    umetnost vojskovanja l'arte della guerra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekst. živeti s tako plačo je velika umetnost a vivere con una paga così misera ci vuole una gran bravura
    to narediti ni nobene umetnost (farlo) è roba da nulla
    cerkvena umetnost arte sacra
    dramska umetnost arte drammatica
    naivna umetnost arte naïve, primitiva
    sedma umetnost la settima arte, la settima musa, il cinema
  • umido

    A) agg. vlažen; moker:
    bolla a umido mokri žig
    clima umido vlažno podnebje

    B) m

    1. (umidità) vlaga

    2. kulin. paradižnikova omaka:
    carne in umido meso v paradižnikovi omaki
  • umírati (-am) | umréti (umrèm) imperf., perf.

    1. morire, spirare, perire, spegnersi, soccombere, trapassare; agonizzare:
    umirati od lakote morire di fame
    umreti zaradi bolezni morire di malattia
    umreti od hudega morire di crepacuore
    umirati sam, kot pes morire solo come un cane
    umreti v brodolomu perire in un naufragio
    umirati za domovino morire per la patria
    pren. gozdovi umirajo (propadajo)
    zaradi onesnaženja le foreste muoiono a causa dell'inquinamento

    2. pren. umirati po, za (hrepeneti) morire:
    vsa dekleta so umirala za njim tutte le ragazze morivano per lui

    3. pren. umirati, umreti od morire di; scoppiare di, da:
    umirati od sramu morire di vergogna
    umirati od smeha morire, scoppiare dalle risa
  • umiválnik (-a) m bacino, catino, catinella; lavello, lavabo, lavandino:
    umivalnik tople vode un catino d'acqua calda
    umivalnik, bide in kopalna kad il lavandino, il bidè e la vasca da bagno
  • uno, un

    A) agg. (f una)

    1. eden, en, ena:
    la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
    in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah

    2. ekst. en sam:
    non ho un soldo in tasca brez ficka sem
    a un modo, d'un modo enako, na enak način
    a un tempo istočasno, hkrati
    a una voce enoglasno, skladno

    3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
    la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika

    4. (število) eden:
    il numero uno è dispari število eden je liho
    numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
    un farabutto numero uno lopov številka ena
    nemico pubblico numero uno največji sovražnik države

    B) m (f una) (število) eden:
    è l'una ura je ena
    uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
    a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
    uno che sia uno niti eden
    uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
    essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
    marciare in fila per uno korakati v gosjem redu

    C) art. indeterm. (f una)

    1. neki, neka:
    prestami un libro posodi mi knjigo

    2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
    questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev

    3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
    ma è un bambino! saj je vendar otrok!

    4. pleon. približno:
    starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo

    Č) pron. (f una; m pl. uni)

    1. nekdo:
    c'è uno che ti cerca nekdo te išče

    2. kdor (v brezosebni rabi):
    uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči

    3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
    l'uno o l'altro ta ali oni
    l'uno dopo l'altro drug za drugim
    l'un l'altro drug drugega
    si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata

    4. eden, katerikoli:
    ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
    combinarne una zagosti jo
    raccontarne una povedati zgodbico, novico
  • unghia f

    1. anat. noht; krempelj:
    sull'unghia takoj (plačilo v gotovini)
    avere le unghie corte, lunghe imeti kratke, dolge nohte
    avere le unghie lunghe pren. imeti dolge prste
    difendersi coi denti e con le unghie pren. upirati se z vsemi štirimi, braniti se z vsemi sredstvi
    essere carne e unghia (culo e camicia) pren. biti kot rit in srajca
    mangiarsi, mordicchiarsi le unghie gristi si nohte
    mettere fuori le unghie pren. pokazati kremplje

    2.
    unghie pl. pren. kremplji; roke:
    avere, tenere qcn. sotto, tra le unghie pren. imeti koga v krempljih
    cadere tra le unghia di qcn. priti komu v kremplje

    3. pren. dlaka, malenkost

    4. (poševno zaostreno) rezilo:
    l'unghia dello scalpello rezilo dleta

    5. žlebiček (na žepnem nožiču)

    6. bot.
    unghia cavallina lapuh (Ungulina fomentaria)

    7. tisk rob platnic (pri trdo vezanih knjigah)

    8. arhit. obločni kot
  • unione f

    1. združitev, združenje; zveza:
    unione matrimoniale zakonska zveza

    2. združenje, zveza:
    unione sindacale sindikalno združenje

    3. pren. soglasje, sloga; povezanost:
    lavorare in perfetta unione delati složno

    4. pravo zveza; unija:
    unione doganale, monetaria carinska, denarna unija
    unione personale personalna unija
    PREGOVORI: l'unione fa la forza preg. v slogi je moč
  • unire

    A) v. tr. (pres. unisco)

    1. spojiti, spajati

    2. ekst. združiti, združevati:
    un romanzo che unisce il fantastico al reale roman, ki združuje domišljijsko in stvarno
    unire l'utile al dilettevole združevati koristno s prijetnim

    3. ekst. družiti, združevati; vezati, povezovati:
    unire in matrimonio poročiti

    4. zvezati (s cesto, telefonom)

    B) ➞ unirsi v. rifl. (pres. ci uniamo)

    1. zvezati se:
    unirsi in matrimonio poročiti se

    2. združiti, združevati se (tudi ekst.):
    proletari di tutto il mondo, unitevi! proletarci vseh dežel, združite se!

    3. (armonizzarsi) biti skladen

    C) ➞ unirsi v. rifl. (pres. mi unisco)

    1. pridružiti se

    2. ekst. biti združen:
    in lei la bellezza si unisce all'intelligenza v njej sta združeni lepota in inteligenca