difficoltà f
1. težava; ovira; kritična, zapletena situacija:
la difficoltà di un problema težava problema
procedere in mezzo a mille difficoltà prebijati se skozi kopico nevšečnosti
trovarsi in difficoltà finanziarie biti v denarnih težavah
2. nasprotovanje, ovira:
fare difficoltà (a) čemu nasprotovati
non avere difficoltà privoliti
Zadetki iskanja
- difforme agg.
1. različen, drugačen, neskladen:
copia difforme dall'originale primerek, ki se ne sklada z izvirnikom
2. knjižno popačen, skažen, deformiran - diga f
1. jez, nasip
2. pren. bran, branik, okop, prepreka:
far diga contro il nemico postaviti se v bran zoper sovražnika
rompere le dighe (scatenarsi) pren. pobesneti, strgati se z verige, eksplodirati - digestione f prebava:
avere una buona, cattiva digestione imeti dobro, slabo prebavo
guastarsi la digestione pren. razjeziti se - digiuno1 m
1. post:
osservare il digiuno postiti se
a digiuno tešče
2. pren. (dolgo) pomanjkanje česa - dignità f
1. dostojanstvo:
gli uomini nascono uguali per dignità e diritti ljudje se rojevajo z enakimi pravicami in dostojanstvom
2. čast, samospoštovanje
3. funkcija, položaj, status; privilegij
4. pl. dostojanstveniki, predstavniki, visoke osebnosti:
alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili e religiose proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki - diléma (-e) f dilemma:
biti, znajti se v dilemi trovarsi di fronte a un dilemma - dìm (díma) m
1. fumo:
črn, gost, zadušljiv dim fumo nero, denso, soffocante
iz gorečega gozda so se valili oblaki dima dal bosco in fiamme venivano nuvole di fumo
2. hist. gabella del fumo, focatico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
morski dim foschia
pren. dim in pena fumo
pren. njegove obljube so prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, è uno che vende fumo
pren. iti v dim andare in fumo
potegniti nekaj dimov farsi una fumatina, tirare due boccate di fumo
obesiti meso v dim affumicare la carne
PREGOVORI:
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto - dimōra f
1. knjižno bivanje
2. bivališče, dom:
stabilire la propria dimora in un luogo nastaniti se v kakem kraju
ultima, estrema dimora pren. zadnje bivališče, grob, pokopališče - dinanzi
A) avv.
1. spredaj:
levati dinanzi! izgini!, poberi se!
2. prej:
vedere dinanzi predvidevati
B) prep.
dinanzi a pred
C) agg. invar. spredaj; prej:
il posto dinanzi mesto spredaj
il giorno dinanzi dan prej - dio
A) m
1. relig.
Dio (samo sing.) Bog:
credere in Dio verovati v Boga
Madre di Dio Mati božja
la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
bene di Dio pren. obilje
castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
grazie a Dio hvala bogu!
come è vero Dio Bog mi je priča
Dio sa quando bogve kdaj, morda
andarsene con Dio oditi
viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
come Dio volle končno, vendarle
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!
2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije
3. ekst. bog:
canta come un dio poje božansko
il denaro è il suo dio denar je njegov bog
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne
B) inter. bog!:
Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
Dio buono!, sant'Iddio! o bog! - diplomatico
A) agg. (m pl. -ci)
1. diplomatski:
corpo diplomatico diplomatski zbor
valigia diplomatica diplomatski kovček
2. pren. diplomatski, oprezen; zvit
B) m
1. diplomat:
darsi arie da diplomatico pren. šalj. delati se važnega, napihovati se
2. pren. diplomat, spretnež
3. kulin. kremna torta - dír (-a) m corsa (veloce); galoppo:
lahen dir trotto
jezditi v diru galoppare, correre a galoppo
pren. mir, če ne bo dir! zitti, se no le prendete! - dire*
A) v. tr. (pres. dico)
1. reči, praviti, dejati:
dire delle stupidaggini neumne klatiti
dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
dirle grosse debele tvesti
dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
dire di no zavrniti
dire di sì pritrditi, privoliti
non dico di no pren. priznam
voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
per così dire tako rekoč
dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob
2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
te l'avevo detto io... saj sem ti rekel
3. absol. praviti, govoriti:
a dirla in confidenza med nami povedano
dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
dici davvero?, sul serio? kaj res?
dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
non faccio per dire ne da bi se hvalil
stavo per dire hotel sem reči
così, tanto per dire kar tako, mimogrede
4. deklamirati, recitirati:
dire una poesia deklamirati pesem
dire le preghiere moliti
dire la messa maševati
5. imeti (za):
tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta
B) m govor, beseda:
hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega - direzione f
1. smer:
andare nella stessa direzione iti v isto smer
in direzione di proti
in direzione nord, sud iti proti severu, proti jugu
2. pren. smer, usmerjenost
3. vodstvo, vodenje; uprava, upravljanje; direkcija:
occuparsi della direzione di un'impresa ukvarjati se z vodenjem podjetja, voditi podjetje
andare in direzione iti na upravo - dirizzone m trma, muha:
prendere, pigliare un dirizzone pren. zmotiti se, zaleteti se - disaccōrdo m
1. neubranost, razglašenost
2. pren. nesoglasje; razprtija:
essere in disaccordo con qcn. su qcs. ne strinjati se s kom o čem - disagio m (pl. -gi)
1. neudobje; ekst. trpljenje, stiska, muka:
sopportare disaggi di ogni sorta prenašati vse mogoče težave
2. pren. zadrega, neugodje:
trovarsi, sentirsi, essere a disagio in un luogo, con qcn. počutiti se kje, s kom neugodno, v zadregi - disambientato agg. tuj, neprilagojen:
nel nuovo lavoro si sente disambientato na novem delovnem mestu se ne počuti doma - disarmato agg. neoborožen; nezaščiten; nebogljen:
sentirsi disarmato contro la cattiveria umana čutiti se nebogljenega pred človeško zlobo