Franja

Zadetki iskanja

  • troncare v. tr. (pres. tronco)

    1. rezati; sekati; lomiti:
    troncare il capo obglaviti

    2. okrniti

    3. jezik apokopirati (besedo)

    4. pren. upehati; oslabiti; ohromiti:
    la delusione ha troncato in lei ogni energia razočaranje je v njej ohromilo vso voljo

    5. pren. prekiniti, prekinjati:
    troncare una relazione sentimentale prekiniti ljubezensko zvezo
    troncare la parola in bocca a qcn. komu vzeti besedo, skočiti v besedo
  • tronco1

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. odsekan, prisekan:
    piramide tronca prisekana piramida

    2. jezik apokopiran

    3. pren. nepopoln, okrnjen, prekinjen; (od strahu, jeze, vznemirjenosti) pretrgan

    B) m
    in tronco nedokončan; nenadoma, nepričakovano; na mestu:
    lavori rimasti in tronco nedokončana dela
    licenziare in tronco un dipendente delavca na mestu odpustiti
  • trōno m

    1. prestol, tron:
    fino al trono di Dio do Boga
    la sala del trono prestolna dvorana
    sedere in trono, sul trono sedeti na prestolu, prestolovati; ekst. kraljevati

    2. ekst. relig. podstavek z baldahinom (za svetniške kipce)

    3. pog. šalj. straniščna školjka

    4. pren. prestol:
    il trono e l'altare kraljeva in cerkvena oblast
    ascendere, salire al trono priti na prestol

    5.
    troni pl. relig. troni (angelski red)
  • trōppo

    A) agg. preveč:
    c'è troppa gente preveč je ljudi

    B) pron.

    1. preveč (oseb):
    qui siamo in troppi tu nas je preveč

    2. preveč (količina):
    non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
    ho troppo da fare preveč imam dela

    C) avv.

    1. preveč, pretirano, prekomerno:
    è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
    di troppo preveč
    bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
    qui sono di troppo tu sem odveč
    troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
    troppo poco zelo malo, premalo
    mangiare troppo poco premalo jesti

    2. zelo, mnogo
    non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
    non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

    Č) m (kar je) preveč
    PREGOVORI: il troppo stroppia
    l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
  • trovare

    A) v. tr. (pres. trōvo)

    1. najti:
    trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
    andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

    2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
    trovare un po' di pace najti malo miru
    trovare il proprio utile imeti korist
    trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

    3. ekst. naleteti na:
    trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

    4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
    trovare un rimedio a čemu znati pomagati
    trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

    5. zalotiti; odkriti:
    trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
    lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

    6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
    trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
    ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

    7. misliti, meniti:
    trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
    trovi? pog. se ti zdi?

    8. zavedeti se; uvideti:
    trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

    B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

    C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

    1. biti, počutiti se:
    trovarsi d'accordo strinjati se
    trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
    trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
    trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

    2. znajti se

    3. biti, nahajati se:
    la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi
  • trpéti (-ím) imperf.

    1. soffrire, patire:
    trpeti lakoto, žejo, bedo soffrire la fame, la sete, la miseria
    trpeti peklenske muke soffrire le pene dell'inferno
    trpeti za otroke sacrificarsi per i figli
    trpeti kot žival lavorare, sfacchinare come una bestia

    2. sopportare, subire:
    trpeti izgubo sopportare una perdita
    trpeti krivico subire un'ingiustizia

    3. med. trpeti za, na essere affetto da; patire, soffrire di:
    trpeti za kroničnim katarjem patire di catarro cronico
    trpeti za nespečnostjo soffrire di insonnia

    4. (biti prizadet zaradi učinkov česa slabega) soffrire, risentire:
    zaradi pogostih izostankov z dela trpi proizvodnja la produzione risente del forte assenteismo

    5. pren. (dovoljevati) tollerare:
    rastlina ne trpi mraza la pianta non tollera il freddo
    v hiši ne trpi vonja po tobaku non tollera puzza di tabacco in casa
    ne trpeti ugovora non tollerare obiezioni
  • truppa f

    1. voj. vojaki; vojska:
    le truppe alleate, nemiche zavezniška, sovražnikova vojska

    2. ekst. navadni vojaki

    3. pren., šalj., slabš. krdelo, množica:
    a truppa, in truppa v krdelih
    in piazza c'era una truppa di scalmanati na trgu je bila množica rogoviležev
  • trzáj (-a) m

    1. sussulto; tic:
    trzaji umirajočega i sussulti del moribondo
    trzaji in krči tic e crampi

    2. scatto; strattone;
    trzaj orožja rinculo
  • tuffo m

    1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
    fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

    2. šport skok v vodo

    3. ekst. padec; strmoglavljenje:
    venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

    4. pren. skok, zalet:
    a tuffo v zaletu, požrešno:
    buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
    parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

    5. pren. močno bitje (srca):
    per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • túkaj adv.

    1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
    kje si? Tukaj dove sei? Qui
    tukaj okrog qui attorno, da queste parti

    2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
    kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

    3. voj. pog. presente; comandi:
    vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

    4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
    na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

    5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
    napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
    govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
    tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

    6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
    od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

    7. tukaj ... tam qui... là:
    streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là
  • turbare

    A) v. tr. (pres. turbo)

    1. knjižno skaliti; vzburiti, vzburjati; razkuštrati

    2. onemogočiti, onemogočati; preprečiti, preprečevati:
    turbare i piani di qcn. komu preprečiti načrte

    3. motiti, kaliti:
    turbare il possesso pravo motiti posest
    turbare l'ordine pubblico kaliti javni red in mir
    turbare il sonno motiti spanje

    4. vznemiriti, vznemirjati; begati

    B) ➞ turbarsi v. rifl. (pres. mi turbo)

    1. knjižno pokvariti se (vreme)

    2. vznemiriti, vznemirjati se; razburiti, razburjati se

    3. knjižno zmesti, zbegati se
  • túrnus (-a) m turno:
    delati v dveh turnusih lavorare in due turni
    dnevni, nočni turnus turno di giorno, di notte
  • tutto

    A) agg.

    1. ves, cel:
    tutta l'Italia vsa Italija
    tutta Milano ves Milan
    a tutt'oggi do danes
    tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
    correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
    essere tutt'uno biti isto

    2.
    tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
    una volta per tutte enkrat za vselej
    inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

    3. vsak:
    sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
    in tutti i casi v vsakem primeru
    in tutti i modi na vsak način
    tutte le volte che vsakokrat ko

    4. ves (v vsakem delu, povsod):
    erano tutti contenti bili so prav veseli
    è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
    essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
    essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
    essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

    B) pron. vse:
    con tutto che čeprav
    in tutto skupaj
    in tutto e per tutto popolnoma, povsem
    innanzi tutto, prima di tutto predvsem
    per tutto dire skratka
    tutto sommato eno z drugim
    ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
    essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
    essere capace di tutto biti vsega zmožen
    fare di tutto lotiti se vsakega dela
    fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
    mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
    questo è tutto (in) to je vse
    tutto bene? je vse v redu?
    tutto sta nel važno je, da

    C) avv. popolnoma, povsem, docela:
    del tutto popolnoma
    di tutto tutto popolnoma
    tutt'al più kvečjemu
    tutt'altro sploh ne, nikakor
    tutt'intorno vse naokoli

    Č) m invar.

    1. vse:
    rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

    2. celota:
    formare un tutto tvoriti celoto
  • tvój (tvôja -e)

    A) adj.

    1. tuo:
    tvoja krivda la tua colpa
    tvoj otrok il tuo bambino

    2. (v medmetni rabi izraža negativen odnos) tuo:
    ti in tvoj šport! tu e il tuo sport!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tvoj čas šele prihaja la tua ora sta appena venendo
    pog. ona ni tvoj tip non è il tuo tipo, non è la ragazza che fa per te
    na tvojem mestu al posto tuo, se fossi in te
    ne ločiti, kaj je moje, kaj tvoje non distinguere fra il tuo e il mio
    tvoja glava, tvoj svet decidi come ti par meglio
    delati po tvoje fare come dici, proponi tu

    B) tvój (tvôja -e) pron. pog.
    tvoj, tvoja tuo marito, tua moglie
    tvoje il tuo, la tua proprietà
    pri hiši ni nič tvojega in casa non c'è niente di tuo
    pog. naj bo po tvojem e vada, e sia come vuoi tu
  • tvorívo (-a) n

    1. materiale:
    bombaž, volna in druga tvoriva il cotone, la lana e altri materiali

    2. les. legname (semilavorato)

    3. fot. materiale fotografico
  • ubicare v. tr. (pres. ubico) postaviti, postavljati (stavbo, posestvo):
    la villa è ubicata in periferia vila leži v predmestju
  • ubíjanje (-a) n uccisione, assassinio, eccidio, massacro:
    množično ubijanje uccisione in massa, eccidio
    pren. ubijanje z delom lo sfacchinare
  • ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)

    A) imperf., perf.

    1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
    okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
    pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava

    2. rompere, spaccare:
    ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova

    3. pren. ammazzare, sfiancare:
    ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro

    4. pren. togliere, defraudare, privare:
    ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare

    5. pren.
    ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
    ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando

    6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
    ubiti ritem rompere il ritmo

    B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.

    1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi

    2. pren. ammazzarsi:
    ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi

    3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
    ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
    pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria
  • učênec (-nca) | -nka (-e) m, f

    1. scolaro (-a), alunno (-a):
    učenci osnovne šole gli scolari delle elementari
    učenci VIII. razreda so šli na izlet la scolaresca dell'VIII classe è andata in gita

    2. allievo (-a); discepolo (-a); apprendista:
    Leonardo je bil Verrocchiev učenec Leonardo fu allievo del Verrocchio

    3. pren. discepolo (-a), seguace:
    Kantov učenec seguace di Kant
    knjiž. Eskulapov učenec discepolo di Esculapio, medico
    rel. Kristusovi učenci gli Apostoli