Franja

Zadetki iskanja

  • quarantina f

    1. približno štirideset, kakih štirideset:
    il paese è a una quarantina di chilometri vas je oddaljena kakih štirideset kilometrov

    2. štirideset let (starosti):
    è un signore sulla quarantina to je gospod štiridesetih let
  • quattro

    A) agg.

    1. štiri:
    le quattro stagioni štirje letni časi
    i quattro punti cardinali štiri strani neba
    pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
    tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
    avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
    chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
    gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
    parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

    2. četrti:
    vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
    oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

    3. ekst. malo, nekaj:
    abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
    quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
    fare quattro chiacchere poklepetati
    fare quattro salti malo po domače zaplesati
    sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

    B) m, f štiri:
    le quattro štiri (ura)
    tiro a quattro četverovprega
    quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
    dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
    essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
    fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
    fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
    farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se
  • questo

    A) agg.

    1. ta:
    l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
    questa mattina, questa sera davi, drevi
    quest'oggi še danes
    questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
    questo mese ta mesec, v tem mesecu
    le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
    in questo mentre, in questo frattempo medtem
    allora prendi queste! potem pa na, na, na!

    2. ta, tak, takšen:
    non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju

    B) pron.

    1. ta:
    prendo questo qui vzel bom tole
    in questo, in questa medtem
    questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
    ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!

    2. to:
    a questo siamo arrivati! tako torej!
    con tutto questo kljub temu
    e con questo? no in? kaj pa potem?
    e con questo ho finito no, in s tem sem končal
  • qui avv.

    1. tu, tukaj; sem, semkaj:
    abito qui a due passi stanujem tu blizu
    fin qui do sem; doslej

    2. (pri izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    questa qui è proprio grossa ta je pa res debela!

    3. tu, zdaj, pri tem:
    qui comincia il bello zdaj se začnejo zapleti
    qui ti voglio!, qui ti volevo! zdaj se pa pokaži!

    4.
    da qui, di qui od tu, od tod (tudi pren.):
    di qui in avanti c'è solo un sentiero od tod naprej je samo steza
    abita di qui stanuje tu, tod
    è di qui iz teh krajev je, domačin je
    per di qui tod
    di qui in avanti odslej, poslej
    di qui a domani do jutri
    di qui a poco kmalu, čez nekaj trenutkov
    di qui a una settimana, un mese čez teden, mesec dni
  • quindici agg.; m, f petnajst, petnajsti; petnajst:
    apriamo il libro a pagina quindici odprimo knjigo na petnajsti strani
    abita al numero quindici stanuje na številki petnajst
    le quindici petnajst (ura)
    oggi a quindici čez štirinajst dni
    il quindici šport petnajsterica (rugby)
    nel '15 (nel 1915) leta petnajstega
    Luigi XV Ludvik Petnajsti
  • quōta f

    1. kvota, vsota, znesek:
    quota abbonamento abonma, predplačilo
    quota di ammortamento ekon. amortizacijska kvota; ekon.
    quota di partecipazione (družabniški) delež, participacija

    2. kota, nadmorska višina; aero višina:
    volare a bassa, alta quota leteti nizko, visoko
    perdere quota spuščati se, padati (tudi pren.)

    3. šport kotiranje (pri konjskih stavah)
  • rába (-e) f uso, impiego; funzione; ekst. utenza:
    navodila za rabo slovarja istruzioni per l'uso del vocabolario
    za zunanjo rabo per uso esterno
    predmeti za vsakdanjo rabo oggetti di uso quotidiano
    biti v rabi essere in uso, in funzione, funzionare; essere in vigore (legge)
    biti za rabo essere utilizzabile
    pren. fant ni za nobeno rabo è un disutilaccio
    gnojilo prihaja v rabo l'uso del concime si diffonde
    lingv. brezosebna raba glagolov uso impersonale del verbo
    lingv. prenesena raba izraza uso figurato del termine
    prirediti knjigo za šolsko rabo adattare un libro a scopi didattici
    raba (uporabljanje)
    cest utenza stradale
  • raccōlta f

    1. pobiranje, zbiranje

    2. zbirka

    3. zbor, zborovanje:
    chiamare a raccolta zbrati, sklicati (ljudi)

    4. razpoložljiva sredstva (banke)
  • raccomandare

    A) v. tr. (pres. raccomando)

    1. priporočiti, priporočati:
    raccomandare l'anima a Dio pren. umirati, biti na smrtni postelji

    2. pritrditi (na), privezati, privezovati

    3. priporočiti, priporočati; zabičati (tudi absol.):
    non parlare, mi raccomando! nobenega govorjenja, lepo prosim!

    B) ➞ raccomandarsi v. rifl. (pres. mi raccomando) priporočiti, priporočati se; rotiti:
    raccomandarsi alle proprie gambe popihati jo
    raccomandarsi da sé ne potrebovati priporočil
    raccomandarsi al buon senso računati na trezno presojo
  • raccontare v. tr. (pres. racconto) praviti, povedati; pripovedovati:
    poterla raccontare vedeti kaj povedati
    raccontarne delle belle, di cotte e crude, di tutti i colori debele klatiti
    raccontare per filo e per segno na drobno pripovedovati
    uomo che la sa raccontare lažnivec, prevarant
    vai a raccontarla altrove to pa komu drugemu obesi!
  • raccordo m

    1. zveza, povezava, povezovanje

    2. priključek; spojnik:
    raccordo a gomito mehan. koleno
    raccordo a manicotto obojka, troba
    raccordo ferroviario luški, tovarniški tir
    raccordo anulare obvozna cesta, cestni priključek
    raccordo autostradale obvoznica
  • račún (-a) m

    1. conto, calcolo:
    rezultat računa je pravilen il risultato del calcolo è esatto

    2. trg. conto, fattura, nota, bolletta; ekst. spesa:
    račun za elektriko, vodo la bolletta dell'elettricità, dell'acqua
    račun šivilje la nota della sarta
    živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri
    dati, vzeti ... tolarjev na račun dare, prendere... talleri in conto

    3.
    zaključni račun bilancio

    4.
    na račun koga, česa di, grazie a qcn., qcs.
    smejati se na svoj, na tuj račun ridere di se stesso, degli altri
    obogateti na račun tujega dela arricchirsi grazie al lavoro altrui

    5. pren. (načrt, cilj) calcolo; progetto:
    prekrižati komu račune intralciare i progetti di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. delati račun brez krčmarja fare i conti senza l'oste
    polagati račun za kako dejanje rispondere di qualche azione
    pren. poravnati račune regolare i conti
    pog. jemati na račun comperare a ufo
    ne iti v račun non andare a genio
    voditi račun o čem tener conto di qcs.
    račun je plačljiv v osmih dneh la fattura è pagabile entro 8 giorni
    mat. štirje osnovni računi le 4 operazioni aritmetiche
    ekonomski račun economicità
    obremeniti račun addebitare il conto
    priti na svoj račun trovare il proprio tornaconto
    vzeti v račun mettere in conto
    izdati račun emettere una fattura
    imeti s kom stare račune avere vecchi conti (in sospeso) con qcn.
    račun, prosim! cameriere, il conto!
    ekon. tekoči račun conto corrente
    ekon. žiro račun giroconto
    mat. diferencialni račun calcolo differenziale
    infinitezimalni, integralni račun calcolo infinitesimale, integrale
    obrestni račun calcolo degli interessi
    sklepni račun calcolo deduttivo
    verjetnostni račun calcolo delle probabilità
    PREGOVORI:
    čisti računi, dobri prijatelji patti chiari, amici cari; patti chiari, amicizia lunga
  • računovódstvo (-a) n contabilità, computisteria, ragioneria:
    enojno, dvojno računovodstvo contabilità a partita semplice, a partita doppia
  • ràd (ráda -o) adj.

    1. volentieri, di buon grado, di buona voglia:
    ali greš z menoj? Rad vieni con me? Volentieri

    2. rad bi (izraža željo osebka):
    rada bi se poročila vorrebbe, le piacerebbe sposarsi
    domov bi rad vorrei andare a casa

    3. imeti rad (ljubiti) amare, voler bene; ekst. piacere:
    otroci imajo radi babico i bambini amano la nonna
    na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje gli si vede in faccia che gli piace bere

    4. (izraža nagnjenje k določenemu dogajanju, pogostnost dejanja):
    rada pleše le piace ballare
    zelo rado jo zebe è un tipo freddoloso
    kaj takega se rado zgodi cose del genere capitano spesso

    5. pren. rad ali nerad volente o nolente, spinte o sponte, che si voglia o no:
    to moraš narediti rad ali nerad questo devi farlo, volente o nolente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rade volje narediti kaj fare qcs. volentieri, di buona voglia
    pog. rada se gledata i due si vogliono bene
    pojdi že, bog te nima rad e vattene una buona volta
    pren. preveč rad se imeti aver troppa cura di sé
  • raddrizzare

    A) v. tr. (pres. raddrizzo)

    1. naravnati; zravnati:
    raddrizzare le gambe ai cani pren. delati, narediti kaj jalovega
    raddrizzare le ossa a qcn. koga premikastiti

    2. pren. popraviti, popravljati

    3. elektr. pretvoriti, pretvarjati:
    raddrizzare una corrente alternata pretvoriti izmenični tok

    B) ➞ raddrizzarsi v. rifl. (pres. mi raddrizzo) zravnati se
  • radovéden (-dna -o) adj. curioso; knjiž. occhiuto; pejor. ficcanaso, indiscreto, petulante, importuno; (v pov. rabi)
    biti radoveden essere curioso (di sapere)
    radoveden sem, kako se bo končalo sono curioso di sapere come andrà a finire
  • raggiēra f žarni venec:
    a raggiera žarkasto
  • ragionare v. tr. (pres. ragiono)

    1. razmisliti, razmišljati; premisliti, premišljati; razpravljati:
    ragionare a bocce ferme pren. mirno, trezno razmisliti

    2. pog. govoriti, pogovarjati se
  • ragione f

    1. um, razum, pamet:
    l'età della ragione zrelost
    perdere il lume della ragione znoreti

    2. utemeljevanje, dokaz; argument:
    allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
    non sentire ragione ne si dati dopovedati
    a maggior ragione tem bolj
    a ragione veduta po temeljiti presoji

    3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
    palazzo della Ragione sodna palača
    non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
    a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
    di pubblica ragione splošno znan
    aver ragione di qcn. koga premagati

    4. prav:
    la ragione sta dalla sua parte on ima prav
    aver ragione imeti prav
    aver ragione da vendere imeti še kako prav
    dare ragione a qcn. dati komu prav
    a ragione prav, upravičeno
    di santa ragione pog. obilo, pošteno

    5. ekst. vzrok, razlog:
    per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
    ragione per cui in zato
    farsi una ragione vdati se (v usodo)

    6. račun; pojasnilo:
    domandare ragione zahtevati pojasnilo
    rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

    7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
    in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
    in ragione inversa v obratnem sorazmerju

    8.
    ragione sociale ekon. ime podjetja
    ragione di Stato višji državni interesi
  • rahljáti (-ám)

    A) imperf.

    1. ammorbidire, rendere soffice;
    rahljati zemljo erpicare
    rahljati blazine sprimacciare

    2. pren. allentare, attenuare:
    rahljati disciplino, moralo allentare la disciplina, la morale
    rahljati komu možgane esercitare il cervello di qcn.

    B) rahljáti se (-ám se) imperf. refl. allentarsi;
    živci se mu rahljajo è nervoso, eccitabile, ha i nervi a fior di pelle