Franja

Zadetki iskanja

  • Tizio, tizio m (pl. -zi) onè:
    un Tizio, tizio nekdo:
    raccontare qcs. a Tizio, Caio e Sempronio kaj povedati Janezu, Franceljnu in Pepetu
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • tláčiti (-im) imperf.

    1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
    tlačiti grozdje pigiare l'uva
    tlačiti krompir schiacciare le patate

    2. ficcare, pigiare:
    tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
    pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
    tlačiti hrano vase ingollare il cibo

    3. pren. soffocare:
    tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

    4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
    tlači jih revščina sono poveri in canna
    tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
    ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
    ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
    pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio
  • tlorís (-a) m teh. pianta:
    naris in tloris prospetto e pianta
  • t.m. kratica m pl.
    tempi e metodi čas in metode (v organiziranju podjetja)
  • adv. proprio; ○:
    to je bil jezen, ko je ugotovil prevaro quando scoprì l'inganno montò su tutte le furie
    pren. to ti je fant un giovanotto proprio in gamba
    to ti je goljuf è proprio un gaglioffo
  • toccare

    A) v. tr. (pres. tocco)

    1. potipati; prijeti; trkati:
    cose che si possono toccare konkretne, vidne stvari
    toccare le bestie ekst. priganjati, spodbadati živali (z bičem, ostjo)
    toccare i bicchieri trkniti s kozarci
    toccare con mano osebno se prepričati (o čem)
    toccare un tasto pritisniti na tipko
    toccare il violino zabrenkati na violino

    2. dotakniti, dotikati se:
    toccare fondo dotakniti se dna (v vodi)

    3. premakniti, premikati; vzeti, jemati v roke; dotakniti, dotikati se; poškodovati; popraviti, popravljati:
    guardare ma non toccare! ne dotikaj se!
    non toccare cibo, letto ne jesti, ne spati
    non toccare libro ne se dotakniti knjige, ne se učiti
    nel quadro non è stato toccato niente na sliki niso popravili nič

    4. doseči, dosegati (tudi pren.):
    toccare il cielo con un dito pren. biti v devetih nebesih
    toccare la maturità doseči zrelost
    toccare un porto, una città navt., aero pristati v pristanišču, v mestu
    toccare il segno pren. zadeti v polno
    toccare terra stopiti na kopno, na tla; pristati

    5. zadevati, tikati se:
    sono cose che non vi toccano to so stvari, ki se vas ne tičejo

    6. pren. ganiti; prizadeti:
    toccare il cuore globoko ganiti
    toccare sul vivo v živo prizadeti

    7.
    toccarle, toccarne, toccare busse pog. dobiti jih
    toccare una sgridata biti okregan

    B) v. intr.

    1. pripetiti, dogoditi, dogajati se:
    gli è toccata una fortuna insperata doletela ga je nepričakovana sreča

    2. morati; biti primoran, prisiljen:
    gli è toccato pagare una forte multa moral je plačati hudo kazen

    3. pripasti, pripadati
    PREGOVORI: fin ch'uno ha i denti in bocca non sa quel che gli tocca preg. živemu človeku se vse zgodi, čudna so pota človeškega življenja
  • tōcco1 m (pl. -chi)

    1. kos (kruha, mesa)

    2. pren. postavna oseba:
    un bel tocco di ragazza dekle in pol
  • tóčka (-e) f

    1. punto (tudi mat. ):
    izhodiščna točka punto di partenza
    razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

    2. mat. punto;
    izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
    diametralna točka punto diametralmente opposto
    realna točka punto reale
    stična točka punto d'incontro

    3. ekst. punto:
    razgledna točka belvedere; vista panoramica
    izletniška točka meta di gite

    4. pren.
    mrtva točka punto morto
    gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

    5.
    boleča točka punto dolente; punctum dolens
    razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

    6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
    dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

    7. (točka sporeda, prireditve) numero:
    plesna, solistična točka numero di danza, solistico

    8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
    šport. zmagati po točkah vincere ai punti
    na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
    šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pokazati na belo točko fischiare un rigore
    voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
    pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
    to je njegova šibka točka è il suo punto debole
    pren. Arhimedova točka punto di partenza
    med. bolečinska točka punto dolorifico
    šport. kazenska točka penalità
    elektr. nevtralna točka punto neutro
    fiz., voj. ničelna točka punto zero
    triangulacijska točka punto di triangolazione
    bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
    tekst. vezna točka punto di imbastitura
    geogr. višinska točka quota
  • tokáta (-e) f muz. toccata:
    Bachova tokata in fuga v d-molu toccata e fuga in re minore di J. S. Bach
  • tón (-a) m

    1. muz. tono, suono:
    nizek, visok ton tono basso, alto
    zaigrati, zapeti ton suonare, cantare un tono

    2. tono, tonalità:
    svetel, temen ton tono chiaro, scuro
    topli, veseli, živahni toni toni, tonalità calde, vivaci

    3. (način izražanja, govorjenja) tono:
    pogovori so potekali v prijateljskem tonu i colloqui si svolsero in tono amichevole

    4. (značilnost, posebnost) tono:
    melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva il tono di fondo della sua narrativa è malinconico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zvišati ton (odločneje spregovoriti) alzare la voce
    žarg. film., rad. slika in ton immagine e colonna sonora
    muz. alikvotni ton sovratono
    fiz., muz. komorni, uglaševalski ton la normale
    lingv. osnovni ton tono base
  • tondo

    A) agg.

    1. obel, okrogel; pren. okrogel, točen:
    cupola tonda okrogla kupola
    numero tondo zaokroženo število
    voce tonda pren. poln, zvočen glas
    a tondo, in tondo v krogu
    essere tondo come una palla pren. biti okrogel, debel
    fare il conto tondo zaokrožiti račun
    sono ventimila lire tonde znese točno dvajset tisoč lir

    2. pren. omejen, bedast, zabit; robat:
    essere tondo come l'O di Giotto pren. biti zabit

    3.
    carattere tondo tisk antikva
    parentesi tonda okrogli oklepaj

    B) m

    1. krog; krogla:
    mezzo tondo polkrog

    2. umet. tondo
    scultura a tutto tondo, a tuttotondo obla plastika

    3. tisk antikva

    4. okrogel predmet

    5. okrogel krožniček, podstavek

    6. poleno

    C) avv. odkrito, jasno:
    parlare chiaro e tondo govoriti jasno in glasno
  • toníti (tónem) imperf. ➞ utoniti

    1. affondare, andare a fondo

    2. perdersi, sparire; sprofondare, essere somerso:
    resnica tone v množici besed la verità è sommersa da una valanga di parole
    toniti v spanec sprofondare nel sonno
    pren. z državljansko vojno dežela tone v krvi con la guerra civile il Paese sprofonda in un mare di sangue
    pren. sonce tone za goro il sole cala dietro il monte
    Benetke polagoma tonejo Venezia sta lentamente sprofondando
  • tōno m

    1. fiz. ton

    2. glasba ton, zven; tonski način

    3. ekst. ton, nota:
    i toni alti, bassi visoke, nizke note
    dare il tono dati ton, intonirati; pren. voditi, biti vzor
    essere fuori tono neuglašeno peti, igrati; pren. biti zmeden
    essere in tono biti uglašen, uglašeno peti, igrati
    rispondere a tono odgovoriti primerno, na ustrezen način
    scendere, calare di tono preiti na nižje tone; pren. popustiti, popuščati; poslabševati se

    4. jezik ton; ekst. način izražanja:
    parlare con un tono canzonatorio, cattedratico, insolente govoriti v zafrkljivem, profesorskem, nesramnem tonu
    non prenderla su questo tono nikar ne vzemi za hudo!, ne bodi no užaljen!

    5. (barvni) ton:
    toni caldi, freddi topli, hladni toni

    6. med. tonus:
    essere in tono pren. dobro se počutiti

    7. pren. ton, način pisanja; način oblačenja, kroj; značilnost:
    un abito di tono elegantna obleka
    una giacca di tono sportivo športni suknjič
    darsi un tono obnašati se gosposko
    il locale si tiene su un tono alto lokal sprejema samo izbrane goste
  • tôpel (-pla -o)

    A) adj.

    1. caldo:
    topel kruh pane caldo
    tople jedi piatti caldi
    topel izvir, vrelec sorgente calda
    topla obleka abito caldo
    topla malica refezione scolastica
    topli sendvič panino alla piastra

    2. (prijazen, naklonjen; prijeten) caldo; caloroso; piacevole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nesti novico še toplo na ušesa riferire subito la notizia
    meteor. topla fronta fronte caldo
    agr. topla greda letto caldo
    arheol. topla kopel tepidario
    zool. topla kri sangue caldo
    med. topli obkladek fomento
    topli piš vampa
    grad. topli pod pavimento in teli, moquette
    meteor. topli saharski veter ghibli
    metal. toplo kovanje, valjanje ferratura, laminatura a caldo

    B) tôpli (-a -o) m, f, n
    popiti kaj toplega bere qcs. di caldo
  • topíti2 (-ím)

    A) imperf. ➞ stapljati | stopiti sciogliere, fondere; diluire, squagliare:
    topiti sladkor, sneg sciogliere lo zucchero, la neve
    metal. topiti s plamensko pečjo riverberare
    gastr. topiti sladkor caramellare

    B) topíti se (-ím se) imperf. refl. sciogliersi, fondersi; struggersi:
    topiti se v solzah sciogliersi in lacrime, piangere a dirotto
    pejor. topiti se od ustrežljivosti sdilinquire dalle premure
    topiti se od blaženosti andare in brodo di giuggiole
  • torbido

    A) agg.

    1. moten, kalen

    2. pren. mrk, mračen; zel, nemiren:
    aspetto torbido mrk videz
    sonno torbido nemiren sen
    tempi torbidi nemirni časi

    B) m

    1. kalno, nejasnost:
    pescare nel torbido pren. ribariti v kalnem
    c'è del torbido in questa faccenda pri tem nekaj smrdi, pri tem je nekaj sumljivega

    2.
    torbidi pl. nemiri, izgredi
  • tornare

    A) v. intr. (pres. torno)

    1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
    tornare a casa vrniti se domov
    tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
    tornare a bomba vrniti se k temi
    tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
    tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
    tornare a gola izpahovati se (jed)
    tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
    tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
    questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš

    2.
    tornare a qcs. vrniti se k temi
    tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
    tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
    tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
    tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se

    3. postati; spet postati (tudi pren.):
    dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
    questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje

    4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
    il conto torna račun je točen, se ujema
    tornare conto izplačati se
    non mi torna nisem prepričan
    il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja

    B) v. tr.

    1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati

    2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)
  • torno

    A) m krog:
    in quel torno približno, nekako tako
    in quel torno di tempo nekako takrat
    levarsi di torno spraviti se izpod nog

    B) avv.
    torno torno okrog, okoli:
    torno torno la casa okrog hiše
  • torre f

    1. arhit. stolp:
    torre merlata stolp z zobčastimi nadzidki
    torre di Babele pren. babilonski stolp, kaos, zmešnjava
    torre campanaria zvonik
    torre gentilizia stolp plemiške hiše
    torre di guardia stražni stolp
    la città delle due Torri Bologna
    all'ombra delle due Torri pren. v Bologni
    chiudersi in una torre d'avorio pren. zapreti se v slonokoščeni stolp

    2.
    torre di controllo aero kontrolni stolp
    torre di lancio aero lansirna rampa
    torre mobile hist. voj. oblegalni stolp
    torre di perforazione vrtalni stolp
    torre solare astr. sončni teleskop
    torre della televisione televizijski stolp

    3. navt.
    torre di comando komandni, bojni stolp

    4. kem.
    torre di raffreddamento hladilni stolp

    5. alpin. stolp

    6. šah trdnjava

    7. šport najvišji igralec (košarkarskega moštva)