omágati (-am) | omagováti (-újem) perf., imperf.
1. mancare, cedere, cadere sfinito, crollare; šport. žarg. scoppiare;
omagati od napora cedere per lo sforzo
šport. omagati v finišu scoppiare alla distanza
2. indebolirsi, venir meno
Zadetki iskanja
- omedléti (-ím) | omedlévati (-am) perf., imperf.
1. svenire, cadere svenuti, cadere in deliquio; tramortire; pog. afflosciarsi; knjiž. basire:
omedlevati od lakote basire di fame
2. offuscarsi
3. (hrepeneti po) anelare, agognare, bramare qcs. - omēga m, f
1. (grška črka) omega
2. pren. konec:
dall'alfa all'omega od začetka do konca - omótičen (-čna -o) adj.
1. stordito, vertiginoso; ekst. da capogiro:
šport. omotičen od nasprotnikovih udarcev groggy
2. inebriante (profumo) - opomôči si (-mórem si) perf. refl.
1. ristabilirsi, rimettersi, guarire; ricuperare la salute, le forze; riaversi:
opomoči si od strahu riaversi, rimettersi dallo spavento
2. (gmotno) riprendersi, essere in ripresa; migliorare la (propria) situazione economica; risollevarsi - oriēnte m
1. orient, vzhod:
Venezia è a oriente di Padova Benetke so vzhodno od Padove
impero romano d'oriente vzhodnorimsko cesarstvo
2. Vzhod, vzhodne dežele:
Vicino, Medio Oriente Bližnji, Srednji vzhod
3.
Grande Oriente Veliki orient (osrednja prostozidarska loža)
4. biserna presojnost - oséba (-e) f
1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite
2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi
3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona
4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato - ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.
1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni
2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani
4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca - ostánek (-nka) m
1. resto, residuo, rimanente:
ostanek denarja il resto dei soldi
ostanek dneva il resto della giornata
2. pl. ostanki (deli celote, ki ne obstaja več) resti:
ostanki grajskega obzidja i resti della cinta del castello
3. pl. ostanki (kar se ne porabi) avanzi, rimasugli; pezze, scampoli; fondo, surplus:
ostanki od kosila avanzi del pranzo
tekstilni ostanki scampoli, pezze
4. resti mortali, cadavere, salma; knjiž. spoglie
5. mat. resto, avanzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
destilacijski ostanek residuo della distillazione
pal. fosilni ostanki resti fossili
arheol. ostanki paleolitika resti del paleolitico - ostrméti (-ím) perf. ➞ strmeti trasecolare, restare di sasso, impietrire, restare sbalorditi, stupirsi, restare a bocca aperta, restare, essere meravigliato, stupito, stupefatto:
ostrmeti od groze impietrire dallo spavento - osvobodítev (-tve) f liberazione; affrancamento, emancipazione:
jur., hist. osvoboditev od suženjstva manomissione - ošínjen (-a -o) adj.
ošinjen od strele fulminato - ozdráviti (-im) | ozdrávljati (-am)
A) perf., imperf. tr. guarire, sanare, risanare; migliorare (tudi pren.); correggere:
ozdraviti bolnika guarire il malato
pren. ozdraviti gospodarstvo risanare l'economia
pren. s šibo koga ozdraviti guarire uno a furia di bastonate
pren. ozdraviti koga od namere dissuadere qcn. da un'intenzione
ozdraviti koga lenobe guarire qcn. dalla pigrizia, spoltrire qcn.
ozdraviti koga ljubezni do disinnamorare qcn. da qcn.
B) ozdrávljati (-am) imperf. intr. guarire; riprendersi; risanare - ozíroma konj. ovvero, ossia, o meglio, rispettivamente:
imam dva otroka stara dvanajst oziroma deset let ho due figli, rispettivamente di dodici e dieci anni
s športom, oziroma alpinizmom, se ukvarja od mladih nog fin da giovane pratica lo sport e più precisamente l'alpinismo - pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.
1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe
2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte
3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare
4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva
5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre
6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta
7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili
8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande
9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti
10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa - páhniti (-em) perf.
1. urtare, spingere; mandare a terra (con uno spintone):
pahniti od sebe spingere via
2. pren.
pahniti v nesrečo arrecare disgrazie
pahniti v obup portare alla disperazione
pahniti v revščino ridurre alla, in miseria
pahniti iz službe licenziare
pahniti s prestola dimettere, cacciare dal trono
pahniti koga od sebe allontanare da sé, alienarsi qcn. - pámtivek (-a) m
od pamtiveka (od zdavnaj) da tempo immemorabile - pancia f (pl. -ce)
1. pog. trebuh:
ho male di pancia, alla pancia boli me trebuh
a pancia all'aria ležeč vznak
a pancia vuota tešč
grattarsi la pancia pren. lenariti
predica il digiuno a pancia piena pren. siti post pridiga
salvare la pancia per i fichi pren. ne se izpostavljati, varovati se
tenere la pancia per le risa pren. držati se za trebuh od smeha
2. pren. trebuh (širši, izbočeni del), izboklina:
il muro ha fatto pancia na zidu je izboklina, zid se je izbočil
la pancia del fiasco trebuh steklenice
PREGOVORI: pancia piena non crede a digiuno preg. sita vrana lačni ne verjame - panno m
1. blago, tkanina:
c'è panno da tagliare pren. tu se da zaslužiti
tagliare il panno sugli altri pren. računati, zanašati se na druge
2. tekstil sukno:
panno funebre, mortuario mrliški prt
3. kos blaga, platna:
panno incerato povoščeno platno
essere bianco come un panno lavato pren. biti mrliško bled, bled kot krpa
4.
panni pl. obleka, oblačilo:
panni leggeri, pesanti lahka, zimska obleka
non stare nei propri panni pren. biti ves iz sebe od sreče
se io fossi nei tuoi panni pren. če bi bil na tvojem mestu
tagliare i panni addosso a qcn. koga opravljati
5. pren. kožica - pápeški (-a -o) adj. papale, del papa, pontificio; pontificale; pejor. papalino:
papeška bula decretale
papeška čepica camauro
papeška nosilnica sedia gestatoria
papeška palica pedo
papeška pisarna dataria
papeška vlada, papeški dvor curia romana
papeška straža guardie papali
pejor. voj. papeški vojak papalino
pren. biti bolj papeški od papeža essere più papalino del papa, essere più realista del re