kùp (-a) m
1. mucchio; bica; pila:
kup drv catasta di legna
kup knjig pila di libri
gnojni kup letamaio
kup zemlje mucchio di terra
zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare
2. na kup, na kupu:
nametati kaj na kup gettare in mucchio
še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
zgrmeti na kup crollare
lesti na kup essere fatiscente
denar mu kar leti na kup ha facili guadagni
3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
kup ruševin un ammasso di macerie
na kup a caterve
imeti kup skrbi avere un mondo di guai
kup ljudi un visibilio di gente
kup cunj cenciame
kup nesnage knjiž. colluvie
kup pozdravov knjiž. salutissimi
Zadetki iskanja
- kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.
1. comprare, acquistare:
kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano
2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere
3. igre comprare (una carta):
evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo - láhek (-hka -o) adj.
1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo
2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria
3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera
4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero
5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!
6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero
7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte
8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina - lamentare
A) v. tr. (pres. lamento)
1. objokovati; tožiti, pritoževati se; obžalovati
2. poročati, beležiti:
nell'incidente si lamenta un morto v prometni nesreči beležimo tudi smrtno žrtev
B) ➞ lamentarsi v. rifl. (pres. mi lamento)
1. tožiti
2. pritožiti, pritoževati se:
non mi lamento nimam se kaj pritoževati - lánski (-a -o) adj. dell'anno scorso, dell'anno passato:
pren. marati za kaj kot za lanski sneg non importare un fico secco - lanternino m pomanjš. od ➞ lanterna:
cercare qcs. col lanternino pren. iskati kaj z lučjo, kaj vneto iskati
cercarsele col lanternino pren. nakopati si nevšečnosti - lasciare
A) v. tr. (pres. lascio)
1. pustiti, puščati
2. zapustiti, zapuščati:
lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
lasciare la pelle umreti
lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
lasciarci una gamba izgubiti nogo
3. imenovati:
lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno
4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi
5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
lasciamo gli scherzi! šalo na stran!
6. prepustiti, prepuščati
7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
lasciare perdere ne meniti se
lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
lasciamo stare! dovolj o tem
lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln
B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se - lásten (-tna -o) adj.
1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri
2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità
3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue
4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù
5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda - latte
A) m
1. mleko:
latte crudo surovo mleko
latte pastorizzato pasterizirano mleko
latte omogeneizzato homogenizirano mleko
centrale del latte mlekarna
latte di gallina kulin. šodo s konjakom
fior di latte smetana
bambino di latte dojenček
da latte doječ
dente di latte mlečni zob, mlečnik
2.
la bocca gli puzza di latte pren. mleko se mu še cedi iz ust
succhiare qcs. col latte pren. kaj piti z materinim mlekom
nuotare in un mare di latte pren. biti presrečen
far venire il latte alle ginocchia (a) pren. koga na smrt dolgočasiti, nadlegovati
3.
latte di calce apneno mleko
latte di cocco kulin. kokosovo mleko
latte detergente kozmet. čistilno mleko
4. bot.
latte di gallina pasji luk (Ornithogalum umbellatum)
B) agg. invar.
bianco latte mlečno bel - lè1 adv.
1. (izraža omejenost navedenega) solo, soltanto, solamente, semplicemente:
to je le osnutek zakona è soltanto un disegno di legge
2. pa le (krepi nasprotje s povedanim) pure, eppure:
vsega ima, pa le ni srečen ha tutto, eppure non è felice
3. le da (omejuje prej povedano) purtroppo, sfortunatamente:
tudi pri nas imamo dobre gospodarstvenike, le da premalo anche da noi vi sono bravi manager, purtroppo sono pochi
4. (v zvezi s 'če' izraža pogojenost) soltanto se; purché, a patto che:
plačal bi, če bi le mogel pagherei, soltanto se potessi
nekaj pomeniš le, če imaš denar uno conta purché abbia soldi
5. (z oziralnimi zaimki in prislovi poudarja ugibanje) ahi, cosa mai; dove mai; quando mai, perché mai:
le kaj si bo mislil o nas cosa mai penserà di noi
le kje boš zdaj dobil zdravnika? dove mai troverai un medico a quest'ora?
6. (izraža spodbudo, poziv) su, suvvia; pur; nessuno, niente:
le nič ne jokaj! su, non frignare!
(eliptično) le počasi! nessuna fretta!; adagio, Biagio!
le brez skrbi! niente paura!
le korajžno! su, coraggio!
7. da le, če le (eliptično, izraža zadovoljstvo, začudenje ali ukaz, željo) l'importante è che; basta che, purché:
da ste le zdravi purché siate sani
če le ni kaj hujšega purché non sia qualcosa di più grave, di peggio
da te le ni sram dovresti vergognartene!
8. kot le (izraža visoko stopnjo) assai, oltremodo, estremamente:
zvit kot le kaj furbo di tre cotte
prijazen kot le kaj gentilissimo - léča1 (-e) f
1. opt. lente:
očalne leče lenti da occhiali
povečevalna leča lente di ingrandimento
presojati kaj skozi lečo svojih nazorov giudicare qcs. con la lente dei propri principi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film. časovna leča rallentatore
dostavna leča lente di regolazione
elektronska leča lente elettronica
gorišče leče fuoco della lente
konkavna (razpršilna)
leča lente concava, divergente
konveksna (zbiralna)
leča lente convessa, convergente
kontaktne leče lenti a contatto
nastavljalna (naravnalna)
leča lente messa a fuoco
2. anat. lente, cristallino; petr. strato lenticolare - legálen (-lna -o) adj.
1. (zakonit) legale; legittimo:
doseči kaj po legalni poti conseguire qcs. per via legale
2. legale, di legge:
legalni osnutek bozza di legge - legare1
A) v. tr. (pres. lego)
1. zvezati:
pazzo da legare čudak, prismuknjenec
legarsela al dito pren. kaj si dobro zapomniti
2. vezati, povezati:
legare la mucca alla greppia kravo privezati k jaslim
3. stapljati, zlivati (kovine) v zlitine, legirati
4. kulin. vezati, legirati
5. pren. povezati; združiti, združevati:
sono legati da lunga amicizia veže jih dolgoletno prijateljstvo
6. (rilegare) vezati (knjigo)
7. vdelati (dragulje)
B) v. intr. vezati se; prijeti se; pren. ujemati se
C) ➞ legarsi v. rifl. (pres. mi lego) zvezati se; združiti, združevati se - lenticchia f
1. bot. leča (Ervum lens)
lenticchia d'acqua (lemna) vodna leča (Lemna)
dare qcs. per un piatto di lenticchie pren. dati kaj za skledo leče
2. kulin. (vrsta testenin) ○ - lép (-a -o)
A) adj.
1. bello:
lep obraz bel viso, visino
lepe noge belle gambe
lepa kot sonce bella come il sole
2. pren. (čist, snažen) pulito, ordinato:
lepi zvezki quaderni ordinati
3. (ki zbuja ugodje, prinaša zadovoljstvo) bello, incantevole, piacevole, ameno:
lepi kraji bei posti
odnesli so najlepše vtise ne riportarono i più bei ricordi
čaka ga lepa prihodnost lo attende un bell'avvenire, è un giovane di belle speranze
4. (ki ima zaželene lastnosti glede na zunanjost) bello:
piše lep jezik scrive in bella lingua
naredil se je lep dan la giornata s'è fatta bella
5. (ki presega povprečje; precejšen) bello:
ima kar lepe dohodke ha bei redditi
spremil ga je lep kos poti lo accompagnò un bel pezzo di strada
6. (zelo pozitiven) bello; ottimo; tanto:
doseči lepe rezultate conseguire ottimi risultati
hvala lepa!, najlepša hvala! mille grazie!, tante grazie!
7. iron. (za izražanje negativnosti, zanikanja) bello:
v lepo družbo zahajaš bei compagni ti sei trovato
lepo presenečenje si mi pripravil m'hai fatto una bella sorpresa
8. pren. (poudarja pomen samostalnika) bello:
imeti lepo priložnost avere una bella opportunità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lep čas koga čakati aspettare qcn. un bel po' di tempo
to so bili lepi časi bei tempi!
lepega dne un bel giorno
pren. lepi spol il bel, il gentil sesso
za koga ne imeti lepe besede essere scortese con qcn.
z lepo (dobro)
besedo pri kom nič ne opraviti non combinare niente con le belle
lepo godljo komu skuhati combinare un bel pasticcio
iron. hvala lepa za tako pomoč bell'aiuto il tuo (il vostro) !
na lepe oči posojati denar prestare soldi sulla parola
lepa reč, kaj naj storim?! (izraža zadrego) mo' che faccio?!
ta je lepa! quest'è bella!
biti v najlepših (najboljših)
letih essere nel fiore degli anni
bot. lepa kislica romice (Rumex pulcher)
lepi čeveljc ciripedio, pianella della Madonna (Cyripedium calceolus)
lepi jeglič primula (Primula auricula)
B) lépi (-a -o) m, f, n
ne z lepo ne z grdo né con le belle né con le brutte
delati se lepega farsi bello
(kaj storiti) zaradi lepšega per far colpo, per fare bella figura
iti na lepše andarsene, andare in vacanza, andare a spassarsela
na vsem lepem d'un tratto, improvvisamente
iti na sprehod v lepem andare a passeggio col bel tempo
iskanje lepega v umetnosti la ricerca del bello nell'arte - létanje (-a) n volo, il volare; il correre:
letanje sem in tja andirivieni
veliko je letanja, preden kaj dosežeš se vuoi combinare qualcosa devi bussare a tante porte - lētta f branje:
dare una letta a qcs. kaj na hitro preleteti - lēttera f
1. črka:
lettera maiuscola, minuscola velika, mala črka
lettere cubitali, di scatola velike črke, črke velikega formata (v časopisu)
scrivere qcs. a tutte lettere kaj napisati brez okrajšav; pren. kaj povedati jasno in glasno
scrivere qcs. a lettere di fuoco pren. kaj ogorčeno napisati
2. tisk (tiskarska) črka
3. ekst. črka, (ožji) pomen:
secondo la lettera della legge točno po zakonu, po črki zakona
lettera morta pren. mrtva črka
4.
lettere pl. (facoltà di lettere) šol. filozofska fakulteta
belle lettere leposlovje
la repubblica delle lettere literarna srenja, literati
5. pismo; dopis:
lettera raccomandata ptt priporočeno pismo
lettera espresso ptt ekspresno pismo
lettera di affari poslovno pismo
lettera circolare okrožnica
lettera di credito ekon. akreditiv, kreditno pismo
lettera di sollecitazione opomin
lettera di porto, di vettura tovorni list, sprevodnica
lettera di accompagnamento spremno pismo
lettera di ringraziamento zahvalno pismo
lettera d'invito (pisno) vabilo
lettera di raccomandazione priporočilo
lettera d'ufficio službeni dopis
lettera di condoglianza sožalno pismo
lettera di avviso obvestilo
lettera minatoria grozilno pismo
lettere credenziali akreditiv
cassetta per le lettere, buca delle lettere ptt poštni nabiralnik
6.
lettere pl. (epistolario) pisma, zbirka pisem - levare
A) v. tr. (pres. lēvo)
1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti
2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
levare un divieto odpraviti prepoved
levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
levare un dente izdreti zob
levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
levare la fame, la sete nasititi, odžejati
levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
levarsi una voglia zadostiti želji
levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
levarsi il cappello odkriti se
levare la seduta zaključiti sejo
levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več
B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)
1. dvigniti, dvigovati se:
levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga
2. vstati, vstajati
3. oditi, odhajati; pobrati se:
levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se
4. vziti, vzhajati
C) m knjižno vzhod:
il levare del sole sončni vzhod - lévi (-a -o) adj.
1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito
2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra