Franja

Zadetki iskanja

  • gnilád (-i) f

    1. marcio, marciume, putredine:
    duh po gniladi puzza di marcio
    med. zobna gnilad carie

    2. pejor. (pokvarjenost, malovrednost) depravazione, corruzione, pervertimento

    3. pren. fannullone, scansafatiche; čeb.
    huda gnilad covata a sacco
    gozd. rdeča gnilad carie del legno
  • gnilôba (-e) f

    1. marcio, marciume, putrido, putrefazione; knjiž. marcescenza:
    duh po gnilobi puzza di marcio
    med. zobna gniloba carie

    2. pejor. (pokvarjenost) fradiciume, guasto, marcio:
    gniloba družbe il fradiciume della società
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. črna gniloba marciume nero
    lesna gniloba carie del legno
  • góba (-e) f

    1. bot. fungo:
    nabirati gobe raccogliere funghi
    rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
    strupene gobe funghi velenosi
    užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
    kresilna goba esca
    hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
    betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
    cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
    lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

    2. (kar je po obliki podobno gobi)
    atomska goba fungo atomico
    goba za krpanje uovo da rammendo

    3. spugna:
    morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

    4. pren. (pijanec) spugna:
    piti kakor goba bere come una spugna
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
    pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
    govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera
  • gōbba f

    1. grba:
    spianare la gobba a qcn. naložiti jih komu po grbi, komu ustrojiti grbo
    fare la gobba garati

    2. izbočenost, guba, grbina, izboklina
  • gōbbo

    A) agg. grbast; upognjen, sključen:
    andare gobbo hoditi sključeno, z upognjenim hrbtom
    colpo gobbo zvita poteza; dobitek, sreča pri igri

    B) m (f -ba)

    1. grbavec, grbavka

    2. izbočenost, izboklina, guba:
    la veste fa una gobbo na obleki se dela guba
    spezzare il gobbo a qcn. pren. ustrojiti komu grbo, naložiti jih komu po grbi
    avere qcs, qcn. sul gobbo pren. imeti koga v želodcu
    togliersi qcs., qcn. dal gobbo pren. znebiti se česa, koga
  • góbec (-bca) m

    1. (pri živali) muso, bocca

    2. pren. muso, ceffo, grugno; bocca:
    počiti, udariti, usekati koga po gobcu colpire qcn. al muso, dare un pugno sul muso

    3. pog. maldicente, malalingua

    4. pren. (prednji del česa) muso (dell'automobile, dell'aereo)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati gobec non fiatare, tenere il becco chiuso
    pog. imeti gobec avere la parlantina sciolta
    pog. zamašiti komu gobec chiudere il becco a qcn.
    dobiti jih po gobcu buscarle
    imeti dolg, grd gobec essere una malalingua
    sam gobec ga je è buono solo a parlare
  • goccia f (pl. -ce)

    1. kaplja:
    una goccia d'acqua vodna kaplja
    gocce pl. absol. dež:
    cominciano a cadere le prime gocce začenja deževati
    somigliarsi come due gocce d'acqua pren. biti si podoben kot kaplja kaplji
    la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob
    fino all'ultima goccia pren. do zadnje kaplje
    a goccia a goccia po kapljicah

    2. pren. kapljica:
    lasciami una goccia di caffè pusti mi kapljico kave

    3. brušen kamen kapljičaste oblike:
    orecchini a goccia kapljičasti uhani
  • gòl (gôla -o)

    A) adj.

    1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
    golo drevje alberi nudi, spogli
    gola zemlja terreno brullo

    2. (ki je brez obleke) nudo:
    gol do pasu a torso nudo

    3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
    gole stene pareti nude
    gola soba stanza spoglia

    4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
    naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
    braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
    videti z golim očesom vedere a occhio nudo
    biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
    rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
    elektr. gola elektroda elettrodo nudo
    gola zavist pura invidia
    bot. goli cvet fiore nudo
    zool. goli polž lumacone ignudo
    elektr. goli vodnik conduttore nudo

    B) gôli (-a -o) m, f, n
    našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
    ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
    sleči do golega denudare
    sečnja (gozda)
    do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo
  • gola f

    1. anat. grlo:
    mal di gola vnetje grla
    avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

    2. (v zvezi s prehranjevanjem)
    mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
    col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
    essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
    avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
    avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
    mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
    mentire per la gola pren. nesramno lagati

    3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
    gridare a piena gola vpiti na vse grlo
    ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

    4. pren. grlo, vrat:
    avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
    essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
    mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
    segare la gola prerezati vrat

    5. relig. požrešnost

    6. pren. grlo, vrat:
    la gola di un vaso vrat vaze

    7. geogr. soteska
  • gomazéti (-ím) imperf.

    1. brulicare, formicolare, pullulare (tudi pren.):
    mravlje so gomazele le formiche brulicavano
    po cestah gomazi množica ljudi la folla brulica per le strade
    čudne misli mu gomazijo po glavi la testa gli brulica di strani pensieri

    2. (imeti neprijeten občutek zaradi kakega dogodka, tudi impers. ) sentire un formicolio:
    gomazi mi po vsem telesu sento un formicolio per tutto il corpo
  • gomézica (-e) f

    1. pl. gomezice (srh, mravljinci) brividi; pelle d'oca:
    gomezice so mi šle po hrbtu mi sono venuti i brividi per la schiena

    2. alp. acqua nevosa, acqua che zampilla dalle crepe
  • gonfio

    A) agg. (m pl. -fi)

    1. nabrekel, nabuhel:
    occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
    fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
    stomaco gonfio napet želodec
    andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano

    2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
    individuo gonfio di superbia prevzeten človek

    3. pren. nabrekel, nabuhel:
    stile gonfio nabrekel slog

    4. pren. nadut, domišljav, napihnjen

    5. slabš. noseč:
    donna gonfia noseča ženska

    B) m nabreklina, štrlina, guba:
    l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami
  • gôr adv. ➞ gori

    1. (izraža gibanje proti višjemu kraju) su:
    hoditi po stopnicah gor in dol andare su e giù per le scale
    ekst. gor in dol qua e là

    2. gor — dol:
    en dinar gor ali dol, kaj bi gledal e crepi l'avarizia!
    prijatelj gor, prijatelj dol amici quanto vuoi ma non ti posso accontentare
    pren. eden gor, drugi dol, je že tako na svetu il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale
    PREGOVORI:
    zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once
  • gospód (-a) m

    1. signore:
    (v nagovoru s pristavkom poklica) gospod doktor, gospod inženir, gospod profesor dottore, ingegnere, professore
    da, gospod! sissignore; voj. signorsì
    ne, gospod nossignore; pog. signornò

    2. (mož, soprog) marito, signore; padrone

    3. (duhovnik) prete:
    študirati za gospoda studiare per prete
    poslati po gospoda mandare per il prete

    4. (kot pristavek k imenu duhovnika) don:
    gospod Golob don Golob

    5. (moški odličnega vedenja; moški, ki udobno živi) signore:
    on je (pravi) gospod è un vero signore
    biti gospod fare il signore

    6. (pripadnik plemiškega stanu) signore;
    fevdalni, zemljiški gospod feudatario

    7. Gospod rel. (Kristus, Bog) Signore, Dio, Gesú Cristo:
    Gospod ga je poklical k sebi ha reso l'anima a Dio
    pren. zaspati v Gospodu addormentarsi nel bacio del Signore
    pog. Gospod Bog Domineddio
    PREGOVORI:
    kakršen gospod, tak sluga quando il padrone zoppica il servo non va dritto
  • gospodováti (-újem) imperf.

    1. dominare, ekst. padroneggiare;
    po naši deželi so gospodovali tujci gli stranieri dominavano il nostro paese
    gospodovati čustvom padroneggiare i sentimenti

    2. pren. (biti splošno razširjen) predominare; imperversare; imperare:
    v tistih časih je gospodovala huda lakota in quei tempi imperversava una terribile carestia
    moda, ki prevladuje že vrsto let una moda che impera da vari anni
  • gòst (gôsta) | gôstja (-e) m, f

    1. ospite; commensale:
    dobiti, imeti goste avere ospiti in casa
    sprejemati goste ricevere gli ospiti
    povabiti v goste invitare
    priti v goste far visita
    odličen gost ospite illustre
    dobrodošel, nezaželen gost ospite benvenuto, indesiderato

    2. (kdor se začasno mudi v lokalu, hotelu ipd. ) ospite:
    stalen, prehoden gost ospite abituale, assiduo, fisso; ospite casuale, avventizio

    3. šport. (gostujoče moštvo) squadra ospite
    PREGOVORI:
    gost je kakor riba, po treh dnevih smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza
  • gotòv (-óva -o)

    A) adj.

    1. fatto, finito; approntato, pronto:
    knjiga bo kmalu gotova il libro sarà pubblicato tra poco
    obleka še ni gotova il vestito non è ancora finito, pronto
    večerja je gotova la cena è pronta, è in tavola
    gost. jedi po naročilu in gotove jedi piatti su ordinazione e piatti del giorno
    biti s čim gotov aver finito qcs., sbrigare qcs.
    z zidanjem hiše bom kmalu gotov la casa è bell'e finita
    pri zdravniku sem bil hitro gotov dal medico mi sono sbrigato presto
    pojdimo, smo že gotovi su andiamo, siamo già pronti

    2. sicuro, certo:
    rešiti koga gotove smrti salvare qcn. da morte sicura
    letnica ni čisto gotova la data, l'anno non è del tutto certo
    biti gotov česa essere certo di qcs.

    3. (prepričan, zamozavesten, odločen) convinto, sicuro, certo, deciso:
    ljudem je všeč njegov gotovi nastop alla gente piace il suo fare deciso
    glas ji je bil čedalje manj gotov la sua voce era sempre più insicura

    4. (v gotovini) in contanti:
    gotov denar contanti
    gotovo plačilo pagamento in contanti

    5. (neki, nekateri) certo, dato:
    o gotovih stvareh je bolje molčati di certe cose è meglio non parlare

    B) gotóvi (-a -o) m, f, n
    priti na gotovo venire a cose bell'e fatte
    o čem ne vedeti nič gotovega di qcs. non sapere niente di sicuro
  • góvor (-a) m

    1. discorso; lingua; linguaggio; parlata; parola; favella, loquela:
    motnje, tehnika govora disturbi, tecnica del discorso
    obvladati jezik v govoru in pisavi padroneggiare una lingua nella forma orale e scritta
    spoznati koga po govoru riconoscere qcn. dalla parlata
    dar govora dono della parola
    imeti dar govora essere un buon oratore, avere la parlantina sciolta

    2. (izražanje misli z govorjenjem) discorso, parola:
    seči komu v govor interrompere qcn. nel mezzo del discorso
    svoboda govora libertà di parola

    3. (pogovor) discorso:
    napeljati, obrniti, zasukati govor drugam sviare il discorso
    o tem bo še govora (di questo) se ne parlerà ancora
    (v medmetni rabi z nikalnico za izražanje močnega zanikanja) ni govora! assolutamente no, nient'affatto, neanche per idea
    'Ali grem lahko v kino?' 'Ni govora!' 'Posso andare al cinema?' 'Neanche per sogno!'

    4. (podajanje sestavka v javnost) discorso, indirizzo; orazione:
    pog. imeti, držati govor tenere un discorso
    nastopni govor discorso inaugurale, prolusione
    otvoritveni, uvodni govor discorso d'inaugurazione, discorso introduttivo
    pozdravni govor indirizzo di saluto
    slavnostni govor discorso ufficiale
    nagrobni govor orazione funebre

    5. (jezik v govorjeni obliki) lingua, linguaggio:
    knjižni, domači govor lingua letteraria, lingua parlata
    otroški, pesniški govor linguaggio infantile, poetico
    likovni govor linguaggio figurativo
    lingv. odvisni, indirektni govor discorso indiretto
    lingv. premi, direktni govor discorso diretto
  • govoríti (-ím) imperf.

    1. parlare:
    govoriti s piskajočim, kričečim glasom parlare con voce stridula
    govoriti skozi nos parlare col naso
    govoriti gladko, glasno, hitro, počasi, tiho parlare speditamente, ad alta voce, presto, piano, sottovoce
    govoriti s težavo parlare con difficoltà
    govoriti z očmi, s pogledom parlare con gli occhi, con lo sguardo
    govoriti z rokami, z znaki parlare con le mani, coi gesti
    govoriti na pamet parlare a braccio
    afektirano govoriti parlare in punta di forchetta, affettatamente

    2. (izražati misli z govorjenjem) parlare, dire:
    kaj govoriš? cosa dici?
    govoriti resnico dire la verità
    govoriti brez olepšavanja, brez pomislekov parlare senza mezzi termini; parlare, dire senza guardare in faccia a nessuno
    govoriti dvoumno, neumno, vsebinsko prazno parlare in modo equivoco, stupido, a vanvera
    govoriti premišljeno, razumno parlare in modo sensato
    govoriti spretno saper parlare
    govoriti o čem parlare di qcs.
    govoriti proti komu criticare qcn.
    pren. govoriti čez koga sparlare di qcn.

    3. (znati jezik) parlare:
    govoriti nekaj jezikov parlare varie lingue
    govoriti dobro, slabo slovenščino parlare in un buono, un cattivo sloveno
    govoriti (po) italijansko parlare italiano, l'italiano, in italiano

    4. (biti s kom v normalnih odnosih) parlarsi, parlare:
    pog. soseda ne govorita i vicini non si parlano
    z njim ne govorim con lui non parlo, gli ho tolto il saluto

    5. pren. (biti zunanji izraz česa) parlare:
    številke govorijo o naraščanju proizvodnje i dati alla mano parlano di un aumento della produzione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti že več let avere una relazione (amorosa) da vari anni
    pren. govoriti gluhim ušesom, stenam, vetru, v prazno parlare al vento, al muro, al deserto
    pren. govoriti skupni jezik essere dello stesso parere
    pog. sama fovšija govori iz njega parla, dice così per pura invidia
    govoriti drug čez drugega parlare confusamente
    govoriti drug mimo drugega parlare tra sordi
    pren. govoriti komu na srce cercare di convincere qcn.
    govoriti za koga adoperarsi per qcn., spezzare una lancia in favore di qcn.
    o tem ni da bi govoril, ni vredno govoriti di questo non è il caso di parlare
    (za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) nad tem so se zgražali celo prijatelji, da ne govorimo o sovražnikih del fatto si scandalizzarono gli amici, per non dire dei nemici
    o kom, o čem govoriti samo v superlativih di qcn., qcs. parlare, esprimersi soltanto in termini superlativi, al superlativo
    pren. govoriti na dolgo in na široko farla lunga
    govoriti tjavendan, tja v tri dni parlare a casaccio, a vanvera
    govoriti kakor raztrgan dohtar avere la parlantina sciolta
    govoriti kakor bi rožice sadil parlare con slancio, in tono enfatico; parlare sdolcinato, affettatamente
    pren. govoriti, kakor bi iz rokava stresal parlare come un libro stampato
    to govori vam v prid ciò depone a suo favore
    o tem se veliko govori se ne fa un gran discorrere
    govoriti nerazumljivo parlare arabo, ostrogoto, turco
    govoriti o tem in onem parlare del più e del meno
    govoriti s kom na štiri oči parlare con qcn. a quattr'occhi
    govoriti na splošno stare, tenersi sulle generali
    govoriti nepovezano sconnettere
    govoriti o nepravem času, preveč straparlare
    govoriti prisiljeno recitare
    govoriti prostaško ruttare
    govoriti s kretnjami parlare a gesti
    govoriti v prispodobah metaforeggiare
    govoriti za silo (tolči nek jezik) balbettare
    PREGOVORI:
    kar trezen misli, to pijan govori in vino veritas; bocca ubriaca scopre il fondo del cuore
    česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole
    govoriti je srebro, molčati pa zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro
  • grabíti | grábiti (-im) imperf. ➞ zgrabiti

    1. rastrellare

    2. pren. arraffare; afferrare

    3. pren. impadronirsi, appropriarsi

    4. (močno prijeti, prijemati) afferrare, prendere, raccogliere:
    grabiti koga za roko, za vrat afferrare uno per il braccio, per il collo
    grabiti z rokami po zraku annaspare

    5. pren. (polaščati se, prevzemati) prendere, pervadere:
    grabil ga je bes lo prese una forte rabbia

    6. pog. (imeti močno bolečino) sentire, provare:
    v roko ga je grabil krč sentiva un crampo al braccio

    7. pren. (premikati se z dolgimi koraki) camminare di buona lena, fare lunghi passi