rientrare
A) v. intr. (pres. rientro)
1. vstopiti spet, vstopati nazaj, spet priti; vrniti, vračati se:
rientrare in casa spet stopiti v hišo
i giocatori sono rientrati in campo igralci so spet na igrišču
quando rientri? kdaj prideš, kdaj se vrneš?
rientrare in grazia di qcn. pren. biti spet v milosti pri kom, uživati spet naklonjenost nekoga
rientrare nei ranghi pren. spet se podrediti, podrejati
rientrare in patria vrniti se domov, v domovino
rientrare in possesso di qcs. spet priti do česa
rientrare in sé zavedeti, ovedeti se
2. ekst. umakniti, umikati se; uskočiti, skrčiti se (blago); pren. biti odpovedan, ne se realizirati:
per mancanza di finanziamenti il progetto è rientrato zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt ni bil realiziran
3. biti pomaknjen nazaj, navznoter
4. spadati (k), biti (v):
il caso non rientra nelle tue competenze zadeva ni v tvoji pristojnosti
5. nazaj dobiti (izposojeni, vloženi denar):
rientrare nel proprio, rientrarci priti na svoje
B) v. tr.
1. navt. nazaj potegniti, povleči (v čoln, na ladjo)
2. navt. speti del jader
Zadetki iskanja
- Rím (-a) m geogr. Roma:
pren. iti v Rim partorire
PREGOVORI:
Rim ni bil zgrajen v enem dnevu Roma non fu fatta in un giorno
vse ceste peljejo v Rim tutte le strade portano a Roma - rimēdio m (pl. -di)
1. zdravilo:
rimedio contro la tosse zdravilo proti kašlju
2. pomoč; sredstvo:
porre rimedio (a) pomagati (pri), pripomoči (k):
porre rimedio al ristagno economico pripomoči k odpravi gospodarskega zastoja
non c'è rimedio ni pomoči
PREGOVORI: a tutto c'è rimedio fuorché alla morte preg. vse se da pozdraviti razen smrti
a mali estremi, estremi rimedi preg. za hude bolezni so potrebna huda zdravila - riparo m
1. zaščita; varstvo:
mettersi al riparo da qcs. zavarovati se pred čim
2. bran, nasip:
ripari pl. utrdba, branik
3. sredstvo, ukrep:
prendere gli opportuni ripari ukreniti vse potrebno
non c'è riparo dalla disonestà pred nepoštenostjo ni pomoči - ripōso
A) m
1. počitek, odmor, oddih: ekst. spanje:
buon riposo! prijeten počitek!
l'eterno riposo evfemistično večni počitek, smrt
riposo domenicale nedeljski počitek
oggi riposo gled., film danes ni predstav
2. knjižno mir
3. pokoj:
andare a riposo upokojiti se
collocare a riposo upokojiti
mettere qcs. a riposo, in riposo česa ne uporabljati več
4. glasba pavza
5. agr. zimsko spanje, mirovanje; prelog:
riposo del terreno praha
6. arhit. ravna površina (v nasprotju z razgibanimi):
le volute e i riposi di un palazzo barocco volute in ravne površine baročne palače
B) inter. voj. na mestu odmor! - risultare v. intr. (pres. risulto)
1. iziti, izhajati, izvirati
2. pokazati se; biti znano; biti:
risultare falso pokazati se za napačno
non mi risulta che sia coinvolto nella faccenda ni mi znano, da bi bil vpleten v zadevo
è risultato eletto in questa circoscrizione bil je izvoljen v tem volilnem okraju - Rōma f geogr. Rim:
Roma eterna večno mesto
dire, promettere Roma e toma pog. obljubljati zlate gradove
PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Rim ni bil zgrajen v enem dnevu
tutte le strade conducono a Roma preg. vse ceste peljejo v Rim - rōsa
A) f
1. bot. vrtnica (Rosa):
rosa delle Alpi (rododendro) rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum)
rosa canina divja roža, šipek (Rosa canina)
rosa del Giappone (camelia) kamelija (Camelia japonica)
rosa di Natale (elleboro) slepica, črni teloh, smrtnica (Helleborus)
2. vrtnica; roža (cvet):
all'acqua di rose pren. neučinkovit; kot blažev žegen
fresca come una rosa pren. lepa, cvetoča kot vrtnica
un mazzo di rose šopek vrtnic
il mese delle rose maj
Pasqua di rose relig. Binkošti
non sono tutte rose e fiori ni vse tako rožnato, kot je videti
sta in un letto di rose pren. sreča mu je naklonjena, vse mu gre kot namazano
3. skupina, krog:
la rosa dei candidati krog kandidatov
4. rdečica (na koži)
5. oreh (na govejem, telečjem stegnu)
6.
rosa dei venti vetrovnica
7. zool.
rosa di mare (attinia) rdeča vetrnica, aktinija (Actinia)
PREGOVORI: non c'è rosa senza spine preg. ni vrtnice brez trna
se son rose fioriranno preg. počakajmo, pa bomo videli
B) m invar. roza, rožnata barva
C) agg. invar. roza, rožnat:
maglia rosa šport rožnata majica
stampa rosa rožnati tisk
vedere tutto rosa pren. videti vse rožnato, biti optimist - rôsno adv. come rugiada:
ni več rosno mlad non è più giovanissimo, è anzianotto
rosno mlada dekleta ragazze giovanissime - róža (-e) f
1. bot. fiore:
roža cvete, raste, vene il fiore fiorisce, cresce, appassisce
planinske, poljske, vrtne rože fiori di montagna, di campo, di giardino
jesenske, pomladanske rože fiori autunnali, primaverili
šopek rož mazzolino di fiori
vaza z rožami un vaso di fiori
papirnate, umetne rože fiori di carta, artificiali
lepa, rdeča kot roža bella, rossa come un fiore
taka si kot roža sei come un fiore (bella, rossa, dal colorito sano)
2. (vrtnica) rosa:
rože bodejo le rose pungono
3. (greben pri petelinu) cresta (del gallo)
4. jur., hist. diritto di pascolo
5. lov. cresta (del gallo cedrone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njeno življenje ni bilo posuto z rožami la sua vita non è stata un letto di rose
na licih so ji razcvetele rože arrossì
roža rož la più bella
bot. divja roža rosa canina (Rosa canina)
ivanjska roža (ivanjščica) margherita dei prati (Leucanthemum vulgare)
nareč. kačja roža (potonika) peonia selvatica (Paeonia officinalis)
roža mahovka rosa centifoglia, rosa borraccina (Rosa centifolia var. muscosa)
etn. roža mogota rosa mirabile, magica
suha roža elicriso (Helichrysum italicum)
šentjanževa roža cacciadiavoli, iperico, erba di S. Giovanni (Hypericum perforatum)
triglavska roža cinquefoglie delle Dolomiti (Potentilla nitida)
navt. magnetna roža rosa della bussola
meteor. vetrovna roža rosa dei venti - róžica (-e) f
1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
zdravilne rožice erbe medicinali
nabirati rožice cogliere fiori
2. pren. donna giovane, graziosa
3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
pren. biti v rožicah essere alticcio
(v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato - sacco1 m (pl. -chi)
1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se
2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba
3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super
4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se
5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem
6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik
7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se
8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci - sàj konj.
1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola
2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
saj je vendar otrok! ma è un bambino!
3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta
4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai
5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere - sám2 (-a -o) adj.
1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro
2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti
3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema
4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi - samó adv.
I.
1. solo, solamente, soltanto, unicamente, semplicemente, puramente:
poznati samo navidez conoscere soltanto di vista
2. pren. (izraža popolno omejenost na navedeno dejanje) ○, solo, soltanto:
mi se samo čudimo, da toliko časa vzdržiš noi non possiamo che, possiamo soltanto domandarci come fai a resistere così a lungo
samo igral bi avrebbe voluto soltanto giocare
3. pa samo (krepi nasprotje s povedanim) non fare che; limitarsi a, accontentarsi di:
oče gara, otroci pa samo lenarijo il padre si sfianca dalla fatica, mentre i figli se ne stanno con le mani in mano
4. (z velelnikom izraža spodbudo) ○:
samo ne izgubite živcev! calma e sangue freddo!
samo noter, prosim! avanti, prego!
samo tako naprej! avanti così!
5. (izraža svarilo) ○:
samo poskusi, pa boš videl! provaci e vedrai!
samo še enkrat! guai a te se lo fai un'altra volta!
6. (z vprašalnim zaimkom ali prislovom izraža ugibanje) ma:
rekel je, da pride, samo kdaj?! ha detto che veniva: ma quando?!
7. samo če (poudarja pogojenost) soltanto se, solo a patto che:
nekaj pomeniš, samo če imaš denar ti prendono sul serio a patto che tu abbia tanti soldi
8. samo da, samo če (izraža zadovoljnost, začudenje, zaskrbljenost) basta che, purché:
samo da ste zdravi basta che stiate bene di salute
samo da se mu ni kaj zgodilo purché non gli sia successo qualcosa
II. (v vezniški rabi)
1. (za izražanje nasprotja s povedanim) solo che:
to ti lahko prodam, samo zate bo predrago te lo posso vendere, solo che per te sarà troppo caro
2. (z nikalnico izraža izvzemanje) solo, soltanto:
vsi vedo, samo on ne lo sanno tutti, soltanto lui no
3. samo da (za omejevanje povedanega) solo che:
na dopustu je bilo lepo, samo da je bilo včasih prevroče in vacanza ci siamo trovati benissimo, solo che talvolta faceva un caldo da morire
4. ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, ampak tudi delal non si limitava a parlare, (ma) era anche un buon lavoratore
5. pren. (v časovnih odvisnikih) non appena:
samo pokaže se v javnosti, že pišejo o njej non appena compare in pubblico scrivono di lei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. samo čakajo, da planejo po njem non fanno che aspettare per saltargli addosso
stanovanje, kot si ga lahko samo želiš un alloggio che puoi soltanto sognare
pog. to sem rekel, storil samo tako l'ho detto, l'ho fatto così, senza parere - sápa (-e) f
1. respiro, fiato, alito:
sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto
2. venticello, alito (di vento):
večerna sapa venticello serale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
spet priti do sape riprendere fiato
hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - scampo1 m rešitev; izhod:
cercare scampo nella fuga rešiti se z begom
non c'è via di scampo ni rešitve - scappare v. intr. (pres. scappo)
1. uiti, uhajati; pobegniti:
scappare di casa, dalla prigione uiti od doma, iz zapora
di qui non si scappa pren. tu ni druge rešitve, ni drugega izhoda
2. naglo oditi, teči, skočiti (do), muditi se:
scusa, ma devo scappare oprosti, a se mi mudi
scappo in ufficio e torno skočim do pisarne in se vrnem
scappare a gambe levate, a rotta di collo bežati, kot noge nesejo
a scappa e fuggi toskansko na vrat na nos
3. uiti, uhajati (nehote, slučajno, zaradi nepazljivosti):
scappare di mente uiti z glave
mi scappa la pipì tišči me lulat
scappare da ridere siliti na smeh
lasciarsi scappare un'occasione d'oro zamuditi, ne izkoristiti zlate prilike
mi scappa la pazienza mineva me potrpljenje
qui ci scappa il morto tu bo prišlo do smrtnih žrtev
4. pren.
scappare a dire, a fare nepremišljeno kaj reči, storiti - scáti (ščíjem) imperf. vulg. orinare; vulg. pisciare:
scati v posteljo orinare, pisciare nel letto
pren. gara, da kri ščije si sfianca dalla fatica
PREGOVORI:
šalj. ni mogoče scati proti vetru contra boram non est pisciandum; non pisciare contro vento