Franja

Zadetki iskanja

  • očárati (-am) | očarávati (-újem) perf., imperf. affascinare, ammaliare, incantare; sedurre; innamorare; pren. stregare:
    očarati poslušalstvo affascinare l'uditorio
    očarala ga je lepota kraja fu ammaliato dalla bellezza del luogo
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • odnášati (-am) | odnêsti (-nêsem) imperf., perf.

    1. portare via, portare, asportare:
    odnašati smeti portare via le immondizie
    odnašati prtljago s seboj portare con se i bagagli
    odnesti čevlje k čevljarju portare le scarpe dal calzolaio
    odnašati dragocenosti portar via, rubare preziosi

    2. (dobiti, dobivati, doseči, dosegati) conquistare; riportare:
    odnesti medaljo conquistare una medaglia
    odnesti hude poškodbe riportare gravi lesioni

    3. odnesti ga, jo, jih (kam) andarsene in, partire per:
    odneslo ga je v tujino se ne andò all'estero

    4. odnesti jo pren. salvarsi, sopravvivere:
    vsi so padli, samo on jo je odnesel caddero tutti, si salvò solo lui
    pren. poceni jo odnesti cavarsela a buon mercato
    pren. odnesti celo glavo, kožo restare incolume
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. odnesti pete battersela
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con se nella tomba
    odnesti nepozabne vtise riportare impressioni indimenticabili
    pog. odnesti le malo iz šole imparare poco a scuola, ricavare poco profitto
  • odpísati (-píšem) | odpisováti (-újem) perf., imperf.

    1. rispondere (per iscritto)

    2. cancellare, annullare, cassare; detrarre

    3. ekon. defalcare, ammortare; scartare:
    odpisati osnovna sredstva ammortare il capitale fisso
    odpisati zastareli stroj scartare una macchina antiquata

    4. ekst. pog. scartare, eliminare; farci sopra una croce:
    zaradi neozdravljive bolezni so ga zdravniki odpisali a causa dell'inguaribilità della malattia i medici ci avevano fatto una croce sopra, l'avevano dato per spacciato, per spedito
  • odpovédati (-povém) | odpovedováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. disdire, rescindere (un contratto); recedere da; disdettare:
    odpovedati stanovanje sfrattare uno
    odpovedati komu službo licenziare uno
    odpovedati časopis disdire l'abbonamento a un giornale
    odpovedati pogodbo disdettare a un contratto
    odpovedati delovno razmerje recedere da un rapporto di lavoro

    2. cancellare (una recita, uno spettacolo)

    3. rifiutare (ospitalità, ubbidienza)

    4. mancare, venir meno (forze), cedere, fallire, fare cilecca, tradire:
    odpovedale so mu moči gli mancarono le forze
    noge mu odpovedujejo le gambe non lo reggono più
    odpovedal nam je spomin la memoria ci ha traditi
    stroj je odpovedal la macchina si è fermata
    odpovedala je strojnica la mitragliatrice si è inceppata
    pren. od presenečenja mu je odpovedal jezik non riuscì ad aprir bocca dalla sorpresa
    ob takih izgubah razum odpove di fronte a perdite così gravi viene a mancare una spiegazione ragionevole
    toliko časa ga je nadlegovala, da so mu odpovedali živci perse i nervi a furia di essere molestato
    odpovedati tujemu novinarju gostoljubje togliere le credenziali a un corrispondente straniero

    B) odpovédati se (-povém se) | odpovedováti se (-újem se) perf., imperf. refl. rinunciare; dimettersi; abdicare; privarsi:
    odpovedati se dediščini rinunciare all'eredità
    odpovedati se funkciji dimettersi dalla carica
    odpovedati se prestolu abdicare al trono
    odpovedati se potrebnemu privarsi del necessario
  • odrézati (-réžem) | odrezovàti (-újem)

    A) perf., imperf. ➞ rezati

    1. tagliare via, recidere, troncare, mozzare; med. amputare:
    odrezati vejo tagliare il ramo
    odrezati kruh tagliare il pane
    odrezati nogo amputare una gamba
    pren. strah ga je minil, kakor bi odrezal la paura gli passò di colpo

    2. pren. ekst. tagliare, interrompere la comunicazione:
    voj. z obkolitvijo odrezati fronto od zaledja tagliare il fronte dalle retrovie con una manovra di accerchiamento

    3. pren. troncare il discorso; fermare, interrompere

    B) odrézati se (-réžem se) | odrezováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. riuscire, aver successo; fare bella figura:
    domači pevski zbor se je pri tekmovanju dobro odrezal nella gara la corale locale ha figurato bene

    2. pren. rimbeccare, ribattere
  • odríniti (-em) | odrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spingere via, respingere, risospingere; scostare, spostare:
    igre odriniti (odbiti)
    kroglo raffare
    hotel jo je objeti, a ga je odrinila fece per abbracciarla ma lei lo respinse bruscamente

    2. pren. allontanare, rimuovere

    3. pren. relegare

    4. pren. partire, andare, avviarsi:
    odriniti na izlet andare in gita

    5. pagare, sborsare

    6. (odložiti, odlagati) rimandare, rinviare

    7. nareč. (bastare)
    toliko denarja že odrine questi soldi dovranno pur bastare

    B) odríniti se (-em se) | odrívati se (-am se) perf., imperf. refl. slanciarsi, prendere lo slancio
  • odtegníti (-em) | odtegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. sottrarre, togliere, detrarre

    2. distogliere, allontanare:
    bolezen ga je odtegnila od učenja la malattia lo distolse dallo studio
    odtegovati koga slabi družbi allontanare qcn. dalla cattiva compagnia

    3. (zmanjšati izplačilo) detrarre, defalcare;
    odtegovati obresti detrarre gli interessi

    4. (odtegovati zaradi prisvojitve) distrarre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    odtegniti, odtegovati pomoč non prestare aiuto, omettere soccorso
    odtegniti zaupanje komu togliere la fiducia a qcn., non fidarsi più di qcn.
    ne odtegniti oči, pogleda non distogliere gli occhi, lo sguardo
    odtegovati pozornost ljudi distrarre l'attenzione della gente

    B) odtegníti se (-em se) | odtegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. (izogniti se, izogibati se) sottrarsi, evitare; esentarsi:
    odtegniti se kazni evitare la punizione
    odtegniti se obvezi esentarsi da un impegno

    2. (umakniti, umikati se) ritirarsi
  • odvézati (-véžem) | odvezováti (-újem) perf., imperf.

    1. slegare, slacciare, sciogliere; sbavagliare; sbendare:
    odvezati usta sbavagliare
    odvezati oči sbendare gli occhi
    odvezati rano sbendare la ferita

    2. sciogliere, disobbligare, esonerare, esimere:
    odvezati koga odgovornosti esonerare qcn. dalla responsabilità
    samo smrt ga odveže prisege solo la morte lo scioglie dal giuramento
    pren. pijača jim je odvezala jezike il vino gli sciolse la lingua
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. odvezati izobčenja ricomunicare
    odvezati krivde discolpare
    navt. odvezati ladjo disormeggiare la nave
  • odvráčati (-am) | odvrníti (-em)

    A) imperf., perf.

    1. dissuadere, svogliare:
    odvrniti, odvračati koga od poroke dissuadere qcn. dallo sposarsi

    2. prevenire, impedire

    3. distogliere, prevenire, impedire, respingere, sopprimere, cacciare; allontanare, scongiurare:
    televizija ga odvrača od učenja la televisione lo distoglie dallo studio
    odvrniti napad respingere l'attacco
    odvrniti nesrečo prevenire la disgrazia
    odvrniti skrbi cacciare le preoccupazioni
    odvrniti nevarnost allontanare, scongiurare un pericolo

    4. alienare, allontanare:
    sorodniki ga odvračajo od žene i parenti lo alienano dalla moglie

    5. (reči, odgovoriti) ribattere;
    odvrniti oči, pogled distogliere lo sguardo, gli occhi
    odvrniti pozdrav rispondere al saluto
    odvrniti pozornost od česa distogliere l'attenzione da qcs.

    B) odvráčati se (-am se) | odvrníti se (-em se) imperf. refl. star. voltarsi (via)
  • ohraníti (-im) | ohránjati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. conservare; preservare; tenere, mantenere:
    pren. ohraniti mirno kri tenere un contegno tranquillo, non scomporsi, conservare la calma, il sangue freddo, non lasciarsi sconvolgere

    2. serbare, mantenere:
    ohraniti lep spomin na koga serbare un buon ricordo di qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poskušati ohraniti glavo nad vodo tentare di tenere la testa sopra il livello dell'acqua
    svoje nasvete ohrani zase i tuoi consigli tienili per te
    (v osmrtnicah) ohranili ga bomo v lepem spominu (il defunto) lo ricorderemo con affetto

    B) ohraníti se (-im se) | ohránjati se (-am se) perf., imperf. refl. conservarsi; sopravvivere; mantenersi:
    ohranila so se stara verovanja sopravvivono tuttora antiche superstizioni
    ohraniti se zdrav conservarsi sani
  • okupírati (-am) perf., imperf.

    1. occupare, invadere

    2. (zaposlovati) occupare; impegnare; preoccupare:
    okupirajo ga razni problemi lo preoccupano vari problemi
  • òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

    1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
    on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

    2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
    njemu verjameš? credi a lui?
    ali mu verjameš? gli credi?
    njega se ne bojim non ho paura di lui
    ne boj se ga non temerlo

    3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
    brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

    4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
    ni je doma (lei) non è in casa
    zebe ga (lui) ha freddo

    5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
    srce ji močno bije il cuore le batte forte
    bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

    6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
    gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?
  • oprávek (-vka) m

    1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
    hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
    imeti dosti opravkov avere un monte di impegni

    2. pl. opravki lavoro, impegni:
    opravki čuvaja il lavoro di custode
    poklicni opravki impegni professionali

    3. pren.
    imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
    imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
    pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
    imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
    kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto

    4. pren.
    dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
    fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
    hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino
  • ôsa (-e) f zool. vespa (Vespa); ose vespidi (sing. -e) (Vespidae); pl.
    lesne ose siricidi (sing. -e) (Siricidae)
    zool. navadna peščena osa vespa d'oro, stilbo (Stilbum splendidum)
    pren. hud, siten, razdražen kot osa essere noioso come una mosca
    pren. skočiti, kot bi ga pičila osa saltare su subito
    pren. biti preščipnjen (v pasu) kakor osa avere una vita, un vitino di vespa
  • oslepíti (-ím) | oslepljeváti (-újem) perf., imperf. tr.

    1. accecare, privare della vista (tudi pren.); abbacinare:
    strast ga je oslepila è accecato dalla passione

    2. agr. accecare, asportare le gemme, gli occhi
  • ovéti (ovéjem) | ovévati (-am) perf., imperf. battere contro, investire; avvolgere:
    ko je vstopil v sobo, ga je ovela plesnoba entrando nella stanza fu investito da una puzza di muffa
  • ovírati (-am) | ovréti (ovrèm) imperf., perf. impedire, ostacolare, essere di ostacolo; disturbare; intralciare:
    slabo vreme ovira tekmovalce il maltempo ostacola lo svolgimento delle gare
    njeno ravnanje ga ni oviralo, da je ne bi občudoval il suo comportamento non gli impediva di ammirarla
  • označeváti (-újem) | oznáčiti (-im) imperf., perf.

    1. segnare, contrassgnare, marcare:
    označevati drevesa za posek marcare gli alberi da abbattere
    označiti igralne karte segnare le carte da gioco

    2. (izraziti določeno vsebino; poimenovati; biti značilen za) indicare, denotare, caratterizzare:
    besede označujejo pojme le parole indicano concetti
    to obdobje označujejo močni družbeni pretresi un periodo caratterizzato da forti sconvolgimenti sociali

    3. (navajati, navesti karakteristične lastnosti) qualificare; bollare; dire:
    nauk so označevali kot zmoten la dottrina era bollata come eretica
    označujejo ga kot človeka velike kulture lo dicono un uomo di grande cultura

    4. descrivere

    5. dimostrare, indicare:
    rezultati volitev označujejo, da večina podpira sredinsko politiko i risultati delle elezioni indicano che la maggioranza del corpo elettorale appoggia una piattaforma politica centrista
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    muz. označevati prstni red diteggiare
    označiti s kratico siglare
    označevati s paragrafi paragrafare
    lingv. označevati naglas accentare
    označiti z monogramom cifrare
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome