-
argirismo m med. kronična zastrupitev s srebrom
-
argivo
A) agg.
1. geogr., hist., knjižno argoški (iz Argosa, iz Argolide)
2. pren. knjižno grški
B) m (f -va)
1. Argožan, Argožanka
2. pren. Grk
-
argo m kem. argon
-
argó (-ja) m lingv. argot, gergo (dei malviventi)
-
argōlico
A) agg. (m pl. -ci) argoški (iz Argolide)
B) m
1. knjižno prebivalec (-lka) Argolide
2. pren. Grk
-
argomentare
A) v. tr. (pres. argomento) sklepati:
il suo stato d'animo si poteva argomentare da una certa suscettibilità o njegovem duševnem stanju je bilo mogoče sklepati po nekakšni preobčutljivosti
B) v. intr. navajati razloge, utemeljevati, dokazovati, argumentirati; umovati:
argomentare bene, male dobro, slabo utemeljiti
-
argomentazione f sklepanje, utemeljevanje, dokazovanje, argumentiranje
-
argomento m
1. dokaz, sklep, argument:
addurre argomenti navajati dokaze
2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu
3. znak, znamenje, indic:
argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde
4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
cambiare argomento preiti na drugo temo
uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
entrare in argomento načeti temo
-
argon m kem. argon
-
árgon | argón (-a) m kem. argo (Ar)
-
argonauta m (pl. -ti)
1. mitol. argonavt
2. pren. knjižno drzen pomorščak
3. zool. papirnata ladjica (Argonauta argo)
-
argonávt (-a) m mitol. argonauta
-
argonávtski (-a -o) adj. mitol. degli argonauti
-
argot tujka franc. m invar. argo, argot; žargon
-
arguire v. tr. (pres. arguisco) sklepati
-
argumènt (-a) m
1. (razlog, dokaz) argomento; ragione, prova; argomentazione; pren. edificio:
navesti argumente allegare, recare, addurre argomenti
prepričljiv argument argomento persuasivo
argumenti za in proti argomenti pro e contro
argumenti obrambe l'edificio della difesa
2. mat. argomento
-
argumentácija (-e) f
1. argomentazione
2. (dokazno gradivo) elementi probatori, materiale probatorio
-
argumentíran (-a -o) adj. provato, fondato
-
argumentíranje (-a) n argomentazione
-
argumentírati (-am) perf., imperf. (utemeljevati, dokazovati) argomentare; dimostrare, provare con argomenti