cērto
A) agg.
1. gotov, nedvoumen
2. jasen, očiten; resničen
3. prepričan:
esser certi dell'esistenza di Dio biti prepričan, da Bog obstaja
fare certo qcn. komu zagotoviti
B) m (le sing.) gotovo, gotovost
C) agg.
1. neki:
devo finire certi lavori dokončati moram nekaj poslov
2. slabš. neki, nekateri, določeni:
certe cose non si fanno nekaterih stvari ne kaže počenjati
certa gente bisogna evitarla nekaterih ljudi se izogibaj
3. nekaj (z nedoločno vrednostjo):
sentire un certo che nekaj čutiti
ha un certo non so che attrae ima nekaj, kar privlači
4. neki, nedoločena oseba:
ha telefonato un certo signor Rossi telefoniral je neki gospod Rossi
Č) pron. (v pl.) neki, nekateri:
certi dicono così nekateri trdijo tako
D) avv. gotovo, zares; seveda:
la cosa non finisce certo qui zadeva se gotovo ne bo s tem končala
verrai anche tu? - certo!, ma certo! prideš tudi ti? - seveda!
Zadetki iskanja
- cervice f
1. knjižno tilnik:
piegare la cervice pren. ukloniti se
di dura cervice pren. trdovraten, trmast
cervice altera pren. ošabnež
2.
cervice uterina anat. maternični vrat - césta (-e) f
1. strada; via:
ravna, široka cesta strada diritta, larga
asfaltirana, makadamska cesta strada asfaltata, selciata
dovozna, enosmerna, glavna cesta strada di accesso, a senso unico, principale
obvozna cesta circonvallazione
slepa cesta vicolo cieco
Tržaška cesta via Trieste
cesta Ljubljana—Zagreb la strada Lubiana—Zagabria
dela na cesti lavori in corso
cesta pelje v la strada porta a
vas leži ob cesti il villaggio è situato lungo la strada
ceste se križajo le strade si incrociano
prečkati cesto attraversare la strada
zapeljati s ceste uscire di strada
2. (razdalja do namembnega kraja, pot) strada (tudi pren.):
cesta do tja je še dolga fin là c'è ancora un bel pezzo di strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cesta ob Arnu, ob Seni, ob Tiberi lungarno, lungosenna, lungotevere
avt. avtomobilska cesta (strada) carrabile
avt. hitra cesta strada a percorrimento rapido
avt. prednostna cesta strada con diritto di precedenza
avt. dvopasovna cesta strada a due corsie
astr. Rimska cesta Via lattea
pren. otroka je vzgajala cesta il bambino è cresciuto per le strade
pren. dobro meriti cesto barcollare ubriaco
pren. denarja ne pobiram na cesti il denaro non mi casca dal cielo
nevesto je pobral s ceste la sposa l'ha raccattata dalla strada
pren. koga vreči, pognati na cesto gettare qcn. sulla strada, sul lastrico
pren. biti na cesti trovarsi sulla strada
pren. biti zmeraj na cesti essere sempre in giro, fuori di casa
gledati na cesto dare sulla strada - cév (-í) f tubo; canna:
cev pušča il tubo cola
cev se je zamašila il tubo si è otturato
napeljati, položiti cevi posare, mettere tubi
aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev tubo di allumino, di cemento, di gomma, di vetro
cev iz plastične mase tubo di materia plastica
dimna, grelna, plinska, vodovodna cev tubo di fumo, tubo per condutture del riscaldamento, del gas, dell'acqua
cev za zalivanje tubo irroratore
dihalna cev (pri potapljaški maski) respiratore
voj. puškina, topovska cev canna del fucile, del cannone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. Evstahijeva cev tromba di Eustachio
prebavna cev tubo digerente, alimentare
elektr. bergmanska cev tubo Bergman
elektronska cev tubo elettronico, valvola elettronica
fluorescenčna cev lampada a fluorescenza
katodna cev tubo a raggi catodici
neonska cev lampada al neon
fiz. rentgenska cev tubo Roentgen, per raggi Roentgen
metal. brezšivna cev tubo senza saldatura
avt. izpušna cev tubo di scarico
voj. torpedna cev tubo lanciasiluri
navt. cev krmila losca
(cevka)
cev pipe canna
cev za plamensko varjenje cannello ossiacetilenico
vrtn. cev za škropljenje, zalivanje sistola
navt. cev za zrak (pri podmornici) schnorchel - che2 cong.
1. (uvaja subjektne in objektne odvisnike) da:
spero che tu venga upam, da prideš
2. (uvaja vzročne odvisnike) da, ker:
mi dispiace che tu non sia venuto žal mi je, da nisi prišel
3. (uvaja posledične odvisnike) da:
parla forte che ti senta govori glasno, da te slišim
4. (uvaja namerne odvisnike) da:
fallo entrare che si scaldi pokliči ga noter, da se segreje
5. (uvaja časovne odvisnike) da, ko, kar:
saranno anni che non lo vedo nekaj let je, kar ga nisem videl
6. (uvaja optativne stavke)
che entri! naj vstopi!
7. (uvaja pogojne stavke v zvezah)
posto che, a patto che, nel caso che, ammesso che če, v kolikor
8. (uvaja dopustne stavke) da, kolikor:
che io sappia, non è ancora ritornato kolikor vem, se še ni vrnil
9. (za izražanje podobnosti) kot:
preferisco telefonare che scrivere rajši telefoniram kot pišem
è più furbo che intelligente bolj je zvit kot pameten
10. kot da:
non fa che parlare samo govori (ne dela drugega, kot da govori) - chi
A) pron. kdor:
chi cerca, trova kdor išče, najde
esco con chi mi pare hodim, s komer hočem
B) pron.
1. kdor:
si salvi chi può reši se, kdor se more
chi volesse provare, è libero di farlo kdor bi želel; naj poskusi
2. kdor(koli):
può entrare chi vuole lahko vstopi, kdor želi
C) pron. eden... drugi; ta... oni:
chi la pensa in un modo chi nell'altro eden misli tako, drugi drugače
Č) pron. kdo?:
chi credi di essere kdo pa misliš, da si?
chi te lo fa fare? čemu neki?
ma guarda un po' chi c'è! glej no, kdo je prišel! - chiaro
A) agg.
1. jasen, svetel:
tempo chiaro jasno vreme
2. bled (barva):
blu, rosso chiaro bledo moder, bledo rdeč
3. bister, čist:
acqua chiara bistra voda
4. pren. jasen, razločen; razumljiv:
immagine chiara jasna podoba; pren. odločen:
un no chiaro e tondo odločen ne
essere chiaro biti jasen
cantarla, dirla chiara pren. biti jasen, govoriti brez dlake na jeziku
chiaro come la luce del sole jasen ko beli dan
avere le idee chiare biti si na jasnem, imeti jasne predstave o čem
5. knjižno znamenit, odličen:
uno scienziato di chiara fama znamenit znanstvenik
PREGOVORI: chi vuol dell'acqua chiara vada alla fonte preg. po bistro vodo je treba k izviru
B) m
1. jasnina, svetloba:
chiaro di luna mesečeva svetloba
con questi chiari di luna pren. v teh hudih časih
chiaro d'uovo pog. beljak
mettere in chiaro razjasniti, pojasniti, razčistiti; biti si na jasnem
2. svetla barva; svetla obleka:
vestire di chiaro svetlo se obleči, oblačiti
C) avv. jasno, odkrito, nedvoumno:
parliamoci chiaro bodimo si na jasnem
dire chiaro e netto povedati kratko in jasno
non veder chiaro in qcs. pren. sumiti; zdeti se sumljivo - chiave
A) f
1. ključ:
chiudere a chiave zakleniti
mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
tenere sotto chiave dobro čuvati
tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga
2. pren. ključ:
la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja
3. glasba ključ:
chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme
4. tehn. ključ:
chiave a tubo cevni ključ
chiave inglese francoz
5.
chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:
B) agg. invar. ključen; glaven:
teste chiave glavna priča
punto chiave ključna točka - chicchera f skodelica:
parlare in chicchera pren. šalj. afektirano, prisiljeno govoriti
mettersi in chicchere e piattini pren. skrbno se obleči, nališpati - chiēdere*
A) v. tr. (pres. chiēdo)
1. vprašati; prositi, naprošati; zahtevati:
chiedere scusa opravičiti, opravičevati se
chiedere la mano di una donna, chiedere una donna in sposa zasnubiti žensko
chiedere un prezzo equo zahtevati primerno ceno
2. prosjačiti
3. vpraševati:
chiedere informazioni vprašati za informacije
mi chiede sempre tue notizie vedno me sprašuje po tebi
B) v. intr.
1. vprašati:
mi ha chiesto di te vprašal me je po tebi
2. pog. klicati:
al telefono chiedono di te kličejo te po telefonu - chimēra f
1. mitol. himera
2. pren. fantazija, blodnja, utopija, himera:
inseguire assurde chimere, perdersi in assurde chimere zgubljati se v nesmiselnih blodnjah, fantazijah - china1 f strmina; pobočje:
scendere per la china spustiti se po pobočju
prendere una brutta china pren. kreniti po nevarni poti
essere sulla china degli anni pren. biti v zrelih letih - chiōdo m
1. žebelj:
essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti
2. alpin. klin
3.
chiodo di garofano nageljnova žbica
4. med. zbodljaj, ostra bolečina
5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje
6. pren. pog. dolg, kreda:
comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
piantare un chiodo zadolžiti se
levare un chiodo izplačati dolg
PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija - ci2
A) pron. nam, nas
B) pron.
1. na to, o tem:
non ci ho fatto caso nisem pazil na to, nisem bil na to pozoren
ci posso contare? ali lahko računam na to?
2. pleon.
in queste cose non ci capisco nulla na te zadeve se nič ne razumem
ai tuoi figli non ci pensi ti ne misliš na svoje otroke!
C) avv.
1. tu, sem; tam, tja:
sono stato un mese a Roma e mi ci sono trovato bene bil sem mesec dni v Rimu in sem se lepo imel
2. (z glagolom essere)
nella stanza c'è una stufa v sobi je peč
3. tod, od tod:
per questa strada non ci passa anima viva po tej cesti ne gre živa duša
4.
ci vuole potrebno je
ci corre je razlika
io ci sto pren. strinjam se, jaz sem za to
non ci vede, sente bene ne vidi, ne sliši dobro - ciambēlla f
1. kulin. sladka presta
2. obroč:
a ciambella obročkast
gambe a ciambella šalj. krive noge
3. plavalni obroč
ciambella di salvataggio rešilni obroč
4. svitek
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. stvari se ne posrečijo vedno tako, kot si želimo - ciancia f (pl. -ce) čenča, prazna marnja:
dire, raccontare ciance čenčati, česnati
dar ciance govoriti tjavendan
uscire in ciance pren. knjižno ponesrečiti se, spodleteti - cibo m
1. hrana, živež:
cibo nutriente redilna hrana
cibo grasso mastna hrana
non toccare cibo ne jesti, postiti se
2. jed - ciēco
A) agg. (m pl. -chi) slep (tudi pren.):
la fortuna è cieca sreča je slepa
mosca cieca igre slepe miši
alla cieca na slepo; pren. brezglavo, nepremišljeno
cieco d'ira, dall'odio slep od jeze, od sovraštva
ubbidienza cieca slepa pokorščina
finestra cieca slepo okno
vicolo cieco slepa ulica:
essere, trovarsi in un vicolo cieco pren. biti, znajti se v slepi ulici
lanterna cieca slepica
intestino cieco anat. slepo črevo
B) m (f -ca) slepec
PREGOVORI: nel regno dei ciechi anche il guercio è re preg. med slepci je tudi enooki kralj - ciglio m (m pl. -gli, f pl. -glia)
1. (pl. -glia) trepalnica:
non batter ciglio pren. ne treniti z očesom
in un batter di ciglio v trenutku
a ciglio asciutto pren. brez jokanja, brez solz
2. (pl. -glia) obrv:
aggrottare le ciglia namrščiti se
3. (pl. -gli) rob:
il ciglio della strada rob ceste
4. (pl. -glia) biol. migetalka - cikcák (-a)
A) m zigzag
B) adv. a zigzag:
steza se vije cikcak il sentiero fa zigzag, va a zigzag