cavalleria f
1. voj. konjenica:
cavalleria leggera, grossa lahka, težka konjenica
passare in cavalleria pren. pozabiti, ne zmeniti se več (za dogovorjeno); izgubiti se
2. hist. viteštvo
3. ekst. viteštvo; vrlost, velikodušnost, plemenitost:
trattare con cavalleria il nemico vinto velikodušno ravnati s premaganim sovražnikom; kavalirstvo
Zadetki iskanja
- cavare v. tr. (pres. cavo)
1. vzeti, jemati ven; izvleči; izkopati; izdreti, izdirati (tudi pren.):
cavare pietre, metalli kopati kamen, rudo
cavare un dente izdreti zob
cavare brani da un libro vzeti, jemati, iztrgati odlomke iz knjige
cavare sangue puščati kri:
cavare sangue da una rapa, da un sasso zahtevati nemogoče
cavare di testa zbiti iz glave
non cavare un ragno dal buco pren. v ničemer ne uspeti
cavarsi gli occhi na smrt se skregati, prerekati se
cavarsi gli occhi sui libri pren. veliko brati
2. sneti, snemati (tudi pren.):
cavare la giacca sleči suknjič
cavare le scarpe sezuti čevlje
cavare le macchie odstraniti madeže
cavarsi la fame, la sete najesti se; napiti se, odžejati se
cavarsi una voglia utešiti željo, zadostiti želji
cavarsela pren. znajti se; odnesti jo - cavezza f
1. povodec, uzda:
farsi pagare sulla cavezza pren. biti takoj izplačan
avere la cavezza alla gola pren. biti prisiljen, pod prisilo
prendere qcn. per la cavezza pren. koga prisiliti
2. pren. brzda:
rompere la cavezza pren. razbrzdati se, sprostiti se
togliere a qcn. la cavezza pren. komu sneti brzdo, koga osvoboditi - cavolo
A) m
1. bot. vrtn. kapus; zelje, cvetača (Brassica oleracea)
cavolo broccolo brstični ohrovt (Brassica oleracea botrytis)
cavolo cappuccio glavnato zelje (Brassica oleracea capitata)
cavolo rapa koleraba (Brassica oleracea gongylodes)
cavolo verzotto, cavolo verza ohrovt (Brassica oleracea sabauda)
andare a ingrassare i cavoli pren. umreti
entrarci come i cavoli a merenda pren. ne biti v nobeni zvezi, ne biti na mestu
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da je volk sit in koza cela
cavoli riscaldati pren. pogreta stvar
2. pren. pog. bedak:
testa di cavolo bedak, osel, neroda
3. pren. pog. nič (okrepitev v nikalnih izrazih):
non fare un cavolo, non valere un cavolo ne delati nič, ne veljati nič
un cavolo! nič! sploh nič!
del cavolo zanič:
un film del cavolo zanič film
ma che cavolo fai? kaj za vraga delaš?
4. pren. vulg.
fare, farsi i cavoli propri brigati se zase
B) inter. hudirja! presneto! - cazzōtto m
1. pog. udarec s pestjo:
fare a cazzotti con qcn. pretepati se s kom
2. (vrsta žvečilnega tobaka) ○ - cecca f
far cecca odpovedati (orožje, ki se ne sproži); glasba zmotiti se, ne zadeti note; pren. ne uspeti, udariti mimo - cedíti (-ím)
A) imperf.
1. colare, filtrare
2. secernere
B) cedíti se (-ím se) perf. refl. colare, gocciolare:
iz nosa se mi cedi mi gocciola il naso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
cediti besede skozi zobe parlare tra i denti
(počasi) cediti vino centellinare, sorseggiare il vino
cediti se komu po čem qcs. far venire a qcn. l'acquolina in bocca
ti si dobil vse, mi pa sline cedimo tu hai avuto tutto, mentre noi siamo rimasti a bocca asciutta
pog. cediti jo za kom correre dietro a qcn.
tam se cedi med in mleko vi scorrono il latte e il miele
vino se je kar cedilo od mize il vino scorreva a fiumi - cél (-a -o)
A) adj.
1. intero; integro; intatto; pieno:
celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
sod je cel la botte è piena
pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume
2. tutto:
prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese
3. (poudarja pomen samostalnika):
dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa
4. (omejuje pomen samostalnika):
kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto
5. (poudarja majhno količino):
prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
propasti na celi črti fallire su tutta la linea
pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
bot. cel list foglia intera
mat. celo število numero intero
muz. cel ton tono intero
tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle
B) céli (-a -o) m, f, n
to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi - celebrare v. tr. (pres. cēlebro)
1. knjižno hvaliti, slaviti; poveličevati
2. praznovati
3. relig. opraviti, opravljati službo božjo:
celebrare la messa maševati
4. opraviti, opravljati obred:
celebrare un contratto skleniti, sklepati pogodbo
celebrare il matrimonio poročiti se
celebrare un processo voditi postopek, proces - cēlia f šala:
per celia za šalo
mettere qcn. in celia norčevati se iz koga
reggere alla celia sprejeti šalo - celó adv.
1. perfino, addirittura, finanche:
izvoz je celo večji od lanskega le esportazioni sono perfino aumentate rispetto all'anno scorso
2. (sploh) specialmente, specie:
pomagati bližnjemu, če je v stiski pa še celo aiutare il prossimo, specie se in difficoltà - celôta (-e) f
1. tutto; insieme, totalità:
povezati dele v harmonično celoto unire le parti in un tutto armonico
to je v interesu naroda kot celote è nell'interesse della nazione nel suo insieme
2. v celoti completamente; nel suo insieme, in tutto:
plan je bil v celoti izpolnjen il piano è stato realizzato completamente
stanje se je, vzeto v celoti, popravilo la situazione nel suo insieme è migliorata
knjižnica ima v celoti milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di volumi - cena f
1. večerja:
dara una cena prirediti slavnostno večerjo
2. relig.
ultima cena zadnja večerja
cena eucaristica obhajilo
PREGOVORI: chi va a letto senza cena tutta notte si dimena preg. kdor gre brez večerje spat, se vso noč v postelji preobrača - céna (-e) f
1. prezzo; costo:
nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
pren. bratovska cena prezzo di favore
smešno nizka cena prezzo stracciato
dnevne cene prezzi correnti
fiksna cena prezzo fisso
izklicna cena prezzo base (nell'asta)
proizvodna cena prezzo di costo
sezonska cena prezzo stagionale
cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
tovarniška cena prezzo di fabbrica
dejanska cena prezzo effettivo
ekonomska cena prezzo economico
fakturna cena prezzo fatturato
maksimirana cena prezzo calmierato
lastna cena prezzo di costo
tržna cena prezzo di mercato
prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
gibanje cen andamento dei prezzi
zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
navijati cene far salire i prezzi
prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari
2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
PREGOVORI:
lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda - cencio m (pl. -ci)
1. cunja, capa, krpa:
cencio da spolverare krpa za prah
bianco come un cencio lavato pren. bled kakor zid
crollare come un cencio pren. omedleti
coperto di cenci oblečen v cape
2.
cappello a cencio mehak klobuk
3. pren. ničvredna stvar, capa:
uscire dai cenci pren. izkopati se iz revščine
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež je vedno vsega kriv; za revežem vsak pes laja - cenno m
1. migljaj, znamenje, znak:
gli fece cenno che aveva capito pokazal mu je, da je razumel
comunicare a cenni sporazumevati se z znaki
2. kratko pojasnilo; kratko sporočilo:
il giornale ha dato del fatto solo un cenno o dogodku časnik prinaša le kratko sporočilo
3. pren. opozorilo, znak:
la struttura dà cenno di cedimento konstrukcija kaže znake, da se podaja, popušča - centiméter (-tra) m
1. centimetro:
kvadratni, kubični centimeter centimetro quadrato, cubo
pren. ne premakniti se niti za centimeter non spostarsi neanche di un millimetro
2. nastro metrico - cēnto
A) agg. invar.
1. sto:
un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
una volta su cento poredkoma
al cento per cento popolnoma, stoodstotno
novantanove volte su cento skoraj vedno
2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
il numero cento stranišče, WC
3. (za samostalnikom) stoti:
pagina cento stota stran
il paragrafo cento stoti odstavek
4.
per cento odstotek:
un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja
B) m invar.
1. sto:
il Consiglio dei Cento Svet stotih
2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
vincere i cento zmagati na sto metrov - ceppo m
1. panj, štor
2. pren. rod:
nascere dal medesimo ceppo biti istega rodu
3. ekst. klada; božično drevo, jelka; Božič:
fare il ceppo praznovati Božič
4. strojn. zavorna čeljust
5. pušica
6.
ceppi pl. hist. klade; pren. suženjstvo:
spezzare i ceppi pren. zlomiti spone, osvoboditi se - cerchio m (pl. -chi)
1. mat. krog:
quadratura del cerchio kvadratura kroga; pren. nerešljiv problem
2. obroč:
cerchio d'oro uhan; prstan; diadem
dare un colpo al cerchio e uno alla botte pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela
3. krog (oseb, predmetov):
mettersi, disporsi in cerchio postaviti se v krog