svetíti (-im)
A) imperf.
1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda
2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
že sveti beli dan s'è fatto già giorno
v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi
B) svetíti se (-im se) imperf. refl.
1. brillare, luccicare, risplendere:
mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano
2. pren. riflettersi, stagliarsi:
cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce
Zadetki iskanja
- svetló | svêtlo | svètlo adv.
1. chiaro:
svetlo moder blu chiaro
pren. svetlo pogledati guardare sorpreso, sbalordito
2. (v pov. rabi)
bilo je svetlo kot podnevi era chiaro come in pieno giorno
postajalo je svetlo, ko smo vstali si faceva giorno quando ci alzammo - svetlôba (-e) f luce (tudi fiz. ), chiaro:
oddajati, razprševati svetlobo emanare, disperdere la luce
svetloba in tema la luce e le tenebre
dnevna, jutranja svetloba la luce del giorno, la luce mattutina
naravna, umetna svetloba luce naturale, artificiale
sončna svetloba la luce del sole
hitrost svetlobe la velocità della luce - svetník (-a) | -íca (-e) m, f santo (-a):
častiti svetnike in svetnice venerare i santi
razglasiti za svetnika santificare, canonizzare
pren. ne biti ravno svetnik non essere uno stinco di santo
meteor. ledeni svetniki (ledeni možje) gelo di maggio - sviluppo m
1. razvoj, rast; razmah:
sviluppo economico gospodarski razvoj
essere in pieno sviluppo biti v polnem razmahu
favorire, ritardare lo sviluppo pospeševati, zavirati razvoj
2. razvijanje, obravnavanje (teme, motiva)
3. biol. razvoj:
sviluppo embrionale, post-embrionale embrionalni, postembrionalni razvoj
sviluppo fisico e psichico del fanciullo otrokov telesni in duševni razvoj
età dello sviluppo puberteta
4. foto razvijanje
5. mat.
sviluppo d'una funzione razvijanje funkcije
6.
sviluppo di una strada dolžina ceste
7. glasba izpeljava - svobôden (-dna -o) adj. libero:
svobodni ljudje in sužnji uomini liberi e schiavi
svobodne države paesi liberi
hist. Svobodno tržaško ozemlje (STO) Territorio Libero di Trieste (TLT)
svobodno gibanje libera circolazione
svobodno oblikovanje cen libera formazione dei prezzi
svobodna trgovina libero commercio
svoboden prevod traduzione, versione libera
biti svoboden essere celibe, nubile
pren. pustiti komu svobodno pot lasciare a qcn. di decidere di testa propria
sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
svobodna carinska cona zona franca
svobodna konkurenca libera concorrenza
svobodna luka porto franco
svobodni poklic libera professione
jur. svoboden preudarek discrezione, discrezionalità
lit. svobodni verz verso libero - svobôdica (-e) f dem. od svoboda libertà
PREGOVORI:
moja hišica — moja svobodica in casa sua ciascuno è re - svój (svôja -e)
A) adj.
1. (izraža svojino osebka) mio, tuo, suo, nostro, vostro, loro; proprio:
posodil ti bom svoj avto ti presto la mia auto
obleci svoj novi plašč mettiti il tuo nuovo cappotto
obdelovati svojo zemljo lavorare la propria terra
2. (izraža splošno pripadnost osebku) proprio, suo:
doseči svoj namen raggiungere il proprio scopo
šel je v pokoj na svojo željo fu pensionato di sua volontà
izboljšati svoj položaj migliorare la propria posizione
3. (izraža sorodstveno, družbeno razmerje do osebka) mio, tuo, suo ecc., proprio:
razvajati svoje otroke viziare i propri bambini
ljubiti svojo domovino amare la propria patria
obiskal bom svoje starše andrò a trovare i miei genitori
4. (izraža izhajanje od osebka, stalno povezanost z osebkom) mio, tuo ecc. proprio:
s svojim delom se je vsem prikupil col suo lavoro ha conquistato le simpatie di tutti
imam svoj stalni prostor pri mizi ho un mio posto fisso a tavola
5. (izraža ustreznost) mio, tuo ecc., proprio:
dati, spraviti kaj na svoje mesto mettere qcs. al proprio posto
6. (izraža posebnost, drugačnost glede na ljudi, stvari iste vrste) mio, tuo ecc., proprio:
imeti svoj način govorjenja, pisanja avere un proprio modo di parlare, di scrivere
imel je svojo držo aveva un suo portamento
7. pog. (izraža približnost) un, su:
sod drži svojih sto litrov la botte conterrà un cento litri
mož ima svojih sedemdeset let sarà sulla settantina
8. (poudarja besedo, ki se nanjo nanaša) suo:
kriza je dosegla svoj vrh la crisi raggiunse il suo apice
program ima svoje slabe strani il programma ha dei lati deboli
9. za svojo osebo (izraža omejitev) quanto a me, a te, a lui, a lei...; per me, per te, per lui ecc.:
za svojo osebo priznam, da mi je vseeno per me fa lo stesso
trener je bil sam za svojo osebo prepričan, da bodo zmagali quanto all'allenatore, era convinto che avrebbero vinto
10. sam svoj (neodvisen, samostojen) libero, indipendente:
biti sam svoj gospodar essere padroni di sé
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
svoj čas, svoje čase una volta, prima
imeti svoj dan essere in gran forma, avere successo
ne videti česa še svoj živi dan non aver visto mai qcs.
biti vreden svojega denarja avere un prezzo conveniente; pren. valere oro (più dell'oro)
priti k svojim andare dai parenti, andare a trovare i familiari
izreči svoj ne respingere, rifiutare
bibl., pren. v potu svojega obraza si služi kruh si guadagna il pane col sudore della sua fronte
pren. znati o pravem času pristaviti svoj piskrček saper trovare il proprio tornaconto
pren. biti pravi otrok svoje dobe essere figlio del proprio tempo
pren. ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
pren. vsaka stvar ima svoje meje per ogni cosa ci sono dei limiti
pren. stvari gredo svojo pot la faccenda procede bene, normale
delati na svojo roko fare di testa propria, a insaputa o senza il consenso degli altri
pren. vzeti stvari v svoje roke fare da sé, decidere da soli
pren. ne kazati svojih let portare bene gli anni
pren. hoditi svoja pota andare per la propria strada
živeti po svoje vivere a modo proprio
B) svój (svôja -e) m, f, n pren.
dajati vsakemu svoje dare a ognuno ciò che gli spetta (il suo)
pren. vedno gnati svojo non sentir ragione
dobiti svoje avere ciò che si merita
odsedeti svoje scontare la pena
žganje je kmalu opravilo svoje i fumi dell'alcol si fecero presto sentire; il bere lo portò presto alla tomba
naj le pride, da mu povem svoje ben venga, così gli dico quel che si merita
pog. odsedeti svoje (svojo kazen) scontare la pena
dekle že ima svojega (fanta) la ragazza l'ha già il fidanzato
biti pri svojih stare con (propri) familiari - svójski (-a -o) adj. proprio, specifico, caratteristico, tipico:
cvetica svojskega vonja fiore dal profumo specifico, caratteristico
pisati na svojski način scrivere in modo caratteristico, proprio a qcn. - šáh (-a) m
1. igre scacchi:
igrati šah giocare a scacchi
partija šaha partita di scacchi
2. scacchiera
3. (položaj v igri) scacco:
šah mat scacco matto
večni šah scacco perpetuo
pren. držati, imeti koga v šahu tenere qcn. in scacco
4. (vladar) scià - šahírati (-am) imperf.
1. giocare a scacchi
2. pren.
šahirati s kom avere, tenere in balia qcn. - šála (-e) f
1. scherzo, celia:
nedolžna šala scherzo innocente
neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
narediti šalo fare, giocare uno scherzo
prvoaprilska šala pesce d'aprile
2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
stresati šale raccontare barzellette
dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta
3. (šaljenje) scherzo; ridere:
pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere
4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. to ni šala non è una bagatella
denimo šalo na stran scherzi a parte
ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo - ščít (-a) m
1. voj. scudo; hist. (okrogli ščit rimskih legionarjev) clipeo:
kovinski, lesen ščit scudo metallico, ligneo
okrogel, ovalen ščit scudo tondo, ovale
kopje in ščit lancia e scudo
pren. nositi koga na ščitu portare qcn. sugli scudi
teh. toplotni ščit scudo termico
varilni ščit casco per saldatura
2. (grbovni ščit) scudo
3. (ščitnik na čepici) visiera; (na puškinem kopitu) calciolo; (na meču, sablji) guardamano; (rokavni ščit) soprammano
4. (tabla) targa
5. geol. crosta continentale
6. zool. scudo - šè adv.
1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora
2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste
3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora
4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni
5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!
6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo
7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti
8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica
9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora
10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso
11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni
12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove
13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo
14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta - šénk (-a) m pog. (darilo) dono, regalo:
dati, dobiti za šenk dare, ricevere in regalo - šénkan (-a -o) adj. pog. donato, regalato
PREGOVORI:
šenkanemu konju ne glej v zobe a caval donato non si guarda in bocca - šestína (-e) f sesto:
vrniti šestino izposojenega denarja restituire un sesto del denaro preso in prestito - šestnajstérka (-e) f biblio. sedicesimo:
format šestnajsterke formato in sedicesimo
knjiga je izšla v šestnajsterki il libro è stato stampato in sedicesimo - šestnájsti (-a -o) numer. sedicesimo; sedici:
ukrep stopi v veljavo šestnajstega januarja il provvedimento entra in vigore il 16 gennaio
kmečki upori v XVI. stoletju le rivolte contadine del XVI sec.
mladini do 16. leta vstop prepovedan ingresso vietato ai minori di 16 anni - šíbek (-bka -o) adj.
1. debole; gracile, mingherlino:
šibek otrok bambino gracile
šibek značaj carattere debole
biti šibke postave essere di gracile costituzione
2. debole, tenue, fioco; ekst. fiacco;
šibek veter vento debole
šibka svetloba luce fioca
3. debole, scarso, esiguo:
šibka vidljivost scarsa visibilità
šibka zasedenost dvorane pubblico esiguo in sala
4. pren. debole, vulnerabile:
šibko mesto neke teorije il punto vulnerabile di una teoria
5. elektr.
šibki tok corrente a bassa tensione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. šibka cezura cesura femminile
šibki spol il sesso debole
stati na šibkih nogah poggiare su basi fragili