uhó (ušésa) n
1. orecchio, orecchia:
na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
pren. vleči na ušesa orecchiare
na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile
2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
uho glasbenika orecchio di, da musicista
pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione
3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli
4. (podoben del kake priprave):
šivankino uho cruna dell'ago
uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici
5. orecchia (del libro, del quaderno)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
pren. priti komu na uho venire a sapere
pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
bot. mačje uho ofride (Ophrys)
bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
med. vnetje srednjega ušesa otite
bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)
Zadetki iskanja
- ukreníti (ukrénem) | ukrépati (-am) perf., imperf. agire; provvedere; punire:
ukreniti vse, da se bolezen ne bi razširila provvedere il necessario perché la malattia non si diffonda
ukreniti vse potrebno prendere gli opportuni ripari - uno, un
A) agg. (f una)
1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno
3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
C) art. indeterm. (f una)
1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo
2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!
4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
Č) pron. (f una; m pl. uni)
1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče
2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico - urtare
A) v. tr. (pres. urto)
1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal
2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti
B) v. intr.
1.
urtare contro, in udariti, zadeti ob
2. pren. naleteti na, trčiti ob:
urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire
C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)
1. trčiti
2. pren. udariti se, sporeči se:
si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora
Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se - utoníti (utónem) perf. intr.
1. annegare, affogare; affondare
2. (izginiti) perdersi, svanire, dileguarsi:
besede utonejo v trušču le parole svaniscono nel frastuono
utoniti v pozabo svanire nel dimenticatoio
v vinu mu utonejo vse skrbi nel vino annegano tutte le sue preoccupazioni
sonce je utonilo za goro il sole è tramontato dietro il monte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. utoniti v blatu depravarsi (moralmente)
utoniti v dolgovih essere indebitato fino al collo
utoniti v solzah piangere sconsolatamente
utoniti v tujem morju snazionalizzarsi - vága (-e) f
1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia
2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso
3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo - véčen (-čna -o) adj.
1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna
2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie
3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile
4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti
5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo - védeti (vém) imperf.
1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto - vela f
1. navt. jadro:
vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
barca, nave a vela jadrnica
sport della vela jadralstvo (vodni šport)
volo a vela jadranje (jadralno letenje)
alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)
2. ekst. jadro; jadrnica
3. šport jadralstvo (vodni šport)
4. arhit. kapa (oboka):
campanile a vela zvonik na preslico - vendere
A) v. tr. (pres. vendo)
1. prodati, prodajati:
vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav
2. ekst. prodati, dati naprodaj:
vendere all'asta prodati na dražbi
saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja
3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
vendere all'ingrosso trgovati na debelo
vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke
4. slabš. prodati:
venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
vendere la patria izdati domovino
5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)
6. pren.
vendere per buono kaj lažno prikazovati
vendere ciance, frottole prazne klatiti
vendere fumo bahati se, širokoustiti se
vendere parole na veliko obljubljati
questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel
B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)
1. prodajati se; prostituirati se
2. izdajati se za - vēnto m
1. veter:
vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
galleria a vento aerodinamični tunel
giacca a vento obl. vetrovka
mulino a vento mlin na veter
secondo il vento che tira pren. po vetru
sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
buttare al vento pren. zapraviti
dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo
2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok
3. metal. topli zrak
4. fiziol. evfemistično veter, plin
5. astr.
vento solare sončni veter
6. tehn. napenjalni kabel
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar - vès (vsà, vsè)
A) adj.
1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo
2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé
3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse
4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi
5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa
6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo
B) pron.
1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto
2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono
3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - vídeti (-im)
A) imperf., perf.
1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile
2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese
3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste
4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta
B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista - vincere*
A) v. tr. (pres. vinco)
1. premagati
2. zmagati v; dobivati:
vincere un concorso zmagati v natečaju
vincere una gara zmagati na tekmovanju
vincere la guerra zmagati v vojni
vincere una scommessa dobiti stavo
3. dobiti; zadeti:
vincere al poker igre dobiti pri pokru
vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
vincere un terno al lotto zadeti terno
4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
vincere il morbo premagati bolezen
vincere la passione brzdati, krotiti strast
vincere se stesso premagovati, obvladati se
5. pren. prepričevati
6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
vincere ogni difficoltà premagati vse težave
vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti
B) v. intr. zmagati:
vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)
C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja - vita1 f
1. biol. življenje:
vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
o la borsa o la vita! denar ali življenje!
pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
dare la vita a qcn. koga roditi
dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
esser in fin di vita umirati
essere in vita živeti
far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
perdere la vita izgubiti življenje, umreti
privar della vita umoriti
rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
restare, rimanere in vita preživeti
salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
togliersi la vita narediti samomor
ne va della vita gre za življenje ali smrt
vender cara la vita drago prodati svoje življenje
2. življenje (v časovnem trajanju):
l'altra vita večno življenje
a vita dosmrtno
in vita mia v svojem življenju
vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
vita media povprečna življenjska doba
passar a miglior vita preminiti, umreti
3. življenje (način):
vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
che vita! življenje pa tako!
la dolce vita sladko življenje
ragazza di vita pocestnica
ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
avere una doppia vita živeti dvojno življenje
cambiar vita začeti novo življenje
fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
fare una bella vita živeti brezskrbno
fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
fare una vita da cani živeti pasje življenje
4. pren. trajanje
5. moč; življenjska sila
6. pren. živost, živahnost:
una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica
7. bitje, oseba; živa duša:
non c'è traccia di vita ni žive duše
8. sloves
9. življenje, življenjepis:
una vita romanzata romansirano življenje
10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje - vivere*
A) v. intr. (pres. vivo)
1. živeti (biti pri življenju):
cessare di vivere umreti
2. živeti; preživljati se:
vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
vivere alla giornata živeti tjavendan
non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
vivere per qcn. živeti za koga
vivere a sé živeti odmaknjeno
3. živeti, obnašati se
4. pren. živeti:
vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu
5. tisk
vive! ostane, stet
B) v. tr.
1. živeti; preživeti, preživljati:
vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
vivere una vita serena živeti mirno
2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)
C) m (le sing.)
1. življenje:
amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje
2. ekst. življenje (sredstva):
il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori - víža (-e) f muz.
1. pog. (napev) melodia
2. pog. canzonetta
3. star. modo:
na tako ali drugačno vižo in questo o quel modo
na vse viže in tutti i modi
na vse mile viže prigovarjati komu mettercela tutta a convincere qcn. - vkùp adv. (skupaj) insieme:
vkup spraviti mettere insieme
vkup živeti vivere insieme
vkup stanovati abitare insieme, coabitare
vse vkup se mi je zdelo smešno l'intera faccenda mi sembrava buffa
pog. to ni vse vkup nič (za izražanje nezadovoljstva) è tutta una patacca!
pren. vkup držati essere solidali
pren. vkup lesti od lakote sentirsi male dalla fame
pren. priti vkup incontrarsi, conoscersi, fare amicizia
pren. denar mu kar vkup leti i soldi sembrano piovergli dal cielo
PREGOVORI:
pog. gliha vkup štriha simili con simili fanno buoni amici; chi si somiglia, si piglia - vléči (vléčem)
A) imperf. ➞ vlačiti
1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea
2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava
3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa
4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa
5. gastr. stendere (la pasta)
6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!
7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria
8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto
9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo
10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene
11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione
12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare
13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu
14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga
15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio
16. (težko živeti) tirare la carretta, campare
17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano
B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.
1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra
2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita
3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo
4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna
5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto - vnapréj adv. in avanti, in anticipo, anticipatamente; pre-:
vnaprej določiti prefissare, predeterminare
vnaprej določiti datum odhoda prefissare la data della partenza
vnaprej javiti, obvestiti preavvertire, preavvisare, prevenire
vnaprej javiti stranki, da je pošiljka odposlana preavvisare il cliente della avvenuta spedizione
vnaprej povedati premettere
naj vnaprej povem nekaj splošnih razmišljanj desidero premettere alcune considerazioni generali
vnaprej pripraviti preordinare, precostituire, predisporre
vse je (vnaprej) pripravljeno za odhod tutto è predisposto per la partenza
vnaprej znan scontato