Franja

Zadetki iskanja

  • bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon)

    1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
    to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
    iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
    kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
    sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole

    2. (za izražanje želje, trditve)
    želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
    prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!

    3. (za izražanje domnneve)
    po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata

    4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
    odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
    ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
    Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.
  • Biagio m

    1. Blaž

    2.
    adagio, Biagio! le počasi!
  • biancheggiare

    A) v. intr. (pres. biancheggio)

    1. beliti se, postajati bel

    2. siveti

    B) v. tr. pobeliti:
    biancheggiare le pareti pobeliti stene
  • bíčati (-am) imperf. frustare, sferzare (tudi pren.); battere:
    bičati do krvi frustare a sangue
    dež biča okna la pioggia batte contro le finestre
    bičati s satiro sferzare con la satira
  • bíček1 (-čka) m

    1. dem. od bič frustino

    2. biol. coda:
    bički spolnih celic le code degli spermatozoi
  • bighellonare v. intr. (pres. bighellono) lenariti; postopati:
    bighellonare per le strade tutto il giorno ves dan postopati
  • bìk (bíka) m

    1. toro:
    plemenski bik toro da monta
    pobesnel bik toro infuriato
    močan ko bik forte come un toro
    gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
    pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
    zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna

    2. astr. Toro:
    rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro

    3. pejor. balordo, stupidone, bue

    4. zool.
    muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus)
  • bíks (-a) m star. lucido da scarpe:
    imeti čevlje na biks avere le scarpe lucidissime
  • bilanciare

    A) v. tr. (pres. bilancio)

    1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
    bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti

    2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
    bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke

    3. držati, ohranjati v ravnotežju

    B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim

    C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
    le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
    bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama
  • biondeggiare v. intr. (pres. biondeggio) zlatiti se; rumeneti, žolteti:
    le messi biondeggiano klasje rumeni
  • bisaccia f (pl. -ce) bisaga:
    avere le bisacce ben fornite pren. biti dobro založen
  • bíser (-a) m

    1. perla:
    ogrlica iz biserov vezzo, collana di perle
    stekleni biseri perline
    bibl. metati bisere svinjam buttare perle ai porci

    2. pren. perla:
    biseri rose le perle della rugiada

    3. ekspr. perla, gemma:
    dekle je pravi biser la ragazza è una vera perla
    biseri literature le gemme della letteratura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kem. boraksov biser perla al borace
    obrt. ohridski biseri perle di Ocrida
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bítka (-e) f

    1. voj. battaglia; knjiž. pugna:
    kopenska, letalska, pomorska bitka battaglia terrestre, aerea, navale
    bitka se vname la battaglia arde
    sprejeti bitko accettare battaglia
    izgubiti bitko perdere la battaglia
    hist. bitka narodov la battaglia delle Nazioni

    2. ekspr. battaglia:
    govorniške bitke v parlamentu le logomachie parlamentari
    bitka za razorožitev la battaglia per il disarmo
  • bizza f nagla jeza, izbruh, togota, muha:
    fare le bizze imeti muhe (otrok)
  • blagoglásen (-sna -o) adj. armonioso, melodioso; ekst. intonato:
    blagoglasni romanski jeziki le melodiose lingue romanze
  • blágor (-gra)

    A) m bene; benessere:
    telesni in duhovni blagor il benessere fisico e spirituale
    javni blagor il bene comune
    narodov blagor il bene del popolo
    rel. osmero blagrov le otto beatitudini

    B) adv.
    blagor ti (tebi), blagor mu, njej, jim beato te, lui, beata lei, beati loro
  • blagoslávljati (-am) | blagoslovíti (-ím) imperf., perf.

    1. rel. benedire; consacrare:
    blagoslavljati jed benedire i cibi
    blagoslavljati kapelo benedire, consacrare una cappella

    2. ekspr. benedire, lodare, esaltare:
    blagoslavljati spomin na koga benedire la memoria di qcn.

    3. (poželeti komu srečo, obilje) benedire:
    Bog te blagoslovi! Dio ti benedica!
    (komu kaj privoščiti) Bog ji blagoslovi! buon pro le faccia!
  • blandire v. tr. (pres. blandisco)

    1. knjižno božati; pren. lajšati, blažiti:
    blandire i dolori altrui lajšati tujo bolečino

    2. pren. laskati, dobrikati se

    3. podpirati, podpihovati:
    blandire le passioni podpihovati strasti
  • blískati | blískati se (-am (se))

    A) imperf. refl.

    1. lampeggiare:
    svetilnik se bliska v noči il faro lampeggia nella notte
    fotografi bliskajo z aparati le macchine dei fotoreporter lampeggiano

    2. tr. fare segnalazioni (con lampi di luce)

    3. ekspr. fulminare (con gli occhi, lo sguardo):
    bliskal je z očmi po prisotnih con gli cocchi fulminava i presenti

    4. risplendere, rilucere

    B) blískati se (blíska se) impers. lampeggiare, balenare:
    bliskalo se je in grmelo lampeggiava e tuonava
    ekspr. kolne, da se bliska bestemmia come un turco
    ekspr. tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi lo bastonano tanto da fargli vedere le stelle