Franja

Zadetki iskanja

  • klín (-a) m

    1. cuneo, bietta, zeppa:
    pren. suh kakor klin magro come un chiodo, uno stecco
    sadilni klin foraterra, foratoio, cavicchio

    2. (lesen predmet za obešanje) chiodo, gancio (di legno)

    3. alp. chiodo da roccia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    novico s klina sneti inventare di sana pianta
    leteti v klinu volare in formazione a cuneo
    pren. obesiti kaj na klin appendere al chiodo
    PREGOVORI:
    klin se s klinom izbija chiodo scaccia chiodo
  • ko konj. (v odvisnih stavkih)

    1. (v časovnih stavkih za izražanje)
    a) (sočasnosti) quando:
    ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
    b) (predhodnosti) (non) appena:
    brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
    c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
    za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
    č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
    lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

    2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
    kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

    3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
    ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
    (za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

    4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
    ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

    5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
    odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

    6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
    bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
    dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva
  • kônec2 (-nca)

    A) m

    1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
    konec jezika punta della lingua
    konec knjige la fine del libro
    konca vrvi le estremità, le teste della fune
    konec dneva il finire del giorno
    proti koncu sul finire

    2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
    severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
    najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

    3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
    konec sezone fine della stagione
    konec tekme finale della partita
    konec starega Rima la fine dell'antica Roma
    pren. veselice je konec la cuccagna è finita
    iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

    4. (smrt) fine; morte:
    njen tragični konec la sua tragica fine
    pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

    5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
    dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
    hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

    6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
    prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
    do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
    prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
    konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

    7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
    neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

    8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
    tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
    ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
    biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
    biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
    ne imeti dobrega konca non finire bene
    potegniti krajši konec avere la peggio
    lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
    imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
    gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
    ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
    na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
    živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
    začetek konca il principio della fine
    biti (kdo, kaj)
    začetek in konec essere l'alfa e l'omega
    ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
    prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    priti z vseh koncev venire da ogni dove
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
    konec klobčiča bandolo (della matassa)
    rib. konec odičnice setale
    konec robca cocca
    gastr. konec salame culaccino
    navt. konec sidrnega kraka patta, palma
    šalj. konec sveta finimondo
    konec tedna fine settimana
    navt. konec vrvi vetta
    PREGOVORI:
    konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

    B) kônec prep.

    1. alla fine, verso la fine:
    knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

    2. konec koncev infine, in fin dei conti:
    konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!
  • konsekvénca (-e) f knjiž.

    1. (logična posledica) conseguenza, effetto

    2. (sklep, zaključek) conclusione

    3. jur. (doslednost, načelnost) coerenza;
    razviti kaj do skrajne, zadnje konsekvence portare (il discorso) alle estreme conseguenze
    v zadnji, skrajni konsekvenci in effetti, in ultima analisi
  • kópje (-a) n

    1. lancia; hist. pilo; tragula; pren.
    lomiti kopja za kaj battersi, impegnarsi a fondo per qcs.
    pren. zaradi tega se ne splača lomiti kopja non è il caso di litigare

    2. šport. giavellotto:
    met kopja lancio del giavellotto

    3. asta (della bandiera):
    zastava na pol kopja bandiera a mezz'asta
  • korák (-a) m

    1. passo:
    drobni, veliki, dolgi koraki piccoli, grandi, lunghi passi
    osnovni koraki primi passi
    plesni korak passo di danza
    negotovi, odločni koraki passi malfermi, sicuri
    pren. z orjaškimi koraki a passi da gigante
    vojaški korak passo cadenzato
    napraviti, storiti, delati hitre korake andare, muoversi a passi veloci
    storiti potrebne korake za nekaj fare i passi necessari per qcs.
    pren. bližati se s kilometrskimi koraki avvicinarsi a gran passi

    2. (hoja) passo, andatura:
    pospešiti korake accelerare il passo

    3. pren. (v prislovni rabi izraža prostorsko ali časovno oddaljenost) passo:
    stopil je za korak bliže si avvicinò d'un passo
    en sam korak je do sreče la felicità è a un passo

    4. (mesto med nogami) inforcatura

    5. pren. (dejanje, ukrep, ravnanje) passo, mossa, decisione:
    korak je bil nepremišljen è stato un passo falso
    diplomatski koraki vlade passi diplomatici del governo

    6. strojn. passo; pren.
    v čem delati prve korake fare, muovere i primi passi in
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati korak s kom stare al passo con qcn.
    hoditi, iti v korak s časom mettersi al passo coi tempi
    iti v korak, v koraku andare a passo d'uomo
    kaj ugotavljati na vsakem koraku constatare qcs. a ogni passo
    bližati se korak za korakom avvicinarsi passo passo
    šport. drsalni korak passo pattinato
    bočni, križni, menjalni korak passo laterale, incrociato, alternato
    gosji korak passo dell'oca
    voj. paradni korak passo di parata
    strumni korak passo cadenzato
    voj. v korak! passo!
  • korénček (-čka) m bot. carota (Daucus carota); pren.
    strgati korenček schernire qcn., fare maramao a qcn.
    pren. s korenčkom in palico kaj zvabiti usare il bastone e la carota
  • koreníka (-e) f

    1. bot. radice; rizoma; nareč. radica:
    obrt. orehova korenika radica di noce
    pren. iztrebiti kaj do korenike sradicare completamente

    2. pren. (začetek, izvor) radice, principio, origine

    3. anziano arzillo

    4. (podrtega drevesa) sterpo
  • koríst (-i) f vantaggio, utile, utilità, profitto, giovamento, lucro, tornaconto, beneficio, comodo, conto:
    kaj delati samo zaradi materialnih koristi fare qcs. solo per utile personale
    podrejati osebne koristi splošnim subordinare l'utile personale a quello comune
    delati v korist skupnosti operare, impegnarsi a favore della comunità
    imeti korist od česa trarre beneficio da qcs., ricavare, trarre vantaggio da qcs.
    biti v korist tornare a vantaggio
    v tvojo korist, tebi v korist a tuo vantaggio
    ekon. celotna korist utilità totale
    ekon. marginalna korist utile marginale
    jur. premoženjska korist lucro patrimoniale
  • korísten (-tna -o) adj. utile, vantaggioso, proficuo; salutare, provvido, giovevole:
    biti koristen za kaj essere utile a qcs.
    koristne živali animali utili
    grad. koristna obremenitev, teža carico utile
    koristna vožnja (vožnja z natovorjenimi vozili) viaggio utile
    koristen nasvet consiglio salutare
  • kot konj.

    I. (v stavku)

    1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
    prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
    (za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
    njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
    odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
    to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

    3. (za izražanje podobnosti) come, da:
    bel kot sneg bianco come la neve
    vede se kot gospodar si comporta da padrone
    dela kot črna živina lavora come un negro

    4. (za izražanje približne podobnosti) come:
    sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
    počuti se kot prerojen si sente come rinato

    5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
    z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
    kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

    6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

    7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
    to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
    kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

    II.

    1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
    a) come:
    obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
    b) di quanto, di quel che; come:
    pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
    ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
    c) kot da come se, come:
    vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
    č) kot če se non:
    odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
    d) kot (... tako) come (... così):
    kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
    delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
    (za izražanje primerjave sploh) come:
    pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

    2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
    glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
    poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
    to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
    ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame
  • kót (-a) m

    1. (prostor med stikajočimi se stenami) angolo; canto:
    kot sobe, ust angolo della stanza, della bocca
    jedilni kot angolo cottura
    za kazen poslati v kot mandare in castigo (in un angolo)

    2. angolo, luogo; ekst. (ozko področje, predel):
    tržaški kot il Triestino

    3. pren. dimora; casa

    4. (na kmetih preužitek) sostentamento (del padrone anziano vita natural durante):
    izgovoriti si kot garantirsi il sostentamento

    5. mat. angolo:
    izbočeni (konveksni)
    kot angolo convesso
    iztegnjeni kot angolo piatto
    komplementarni kot angolo complementare
    naklonski kot angolo d'inclinazione
    notranji kot angolo interno
    ostri kot angolo acuto
    polni kot angolo giro
    pravi kot angolo retto
    suplementarni kot angolo supplementare
    topi kot angolo ottuso
    kosinus, kotangens kota coseno, cotangente di un angolo
    pod pravim kotom a squadra, in squadra

    6. voj.
    mrtvi kot angolo morto

    7. šport. angolo; calcio d'angolo

    8. ekst.
    zorni kot angolo visuale, visuale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pretakniti vse kote frugare dappertutto
    potisniti koga v kot emarginare, snobbare qcn.
    kaj vreči v kot appendere qcs. al chiodo
    po vseh kotih so se valjale cunje gli stracci erano sparsi dappertutto
    geogr. kot (zaprta gorska dolina) testa, testata (della valle)
    astr. časovni kot culminazione
    fiz. deklinacíjski kot declinazione magnetica
    grad. deviacijski kot angolo di deviazione
    fiz. lomni kot angolo di rifrazione
    fiz. odbojni kot angolo di riflessione
    teh. rezilni kot angolo di taglio
    vpadni kot angolo di incidenza
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • krátek (-tka -o)

    A) adj.

    1. corto, breve; pren. succinto:
    kratki lasje capelli corti
    kratke hlače pantaloni corti
    kratko pismo lettera breve
    kratki film cortometraggio

    2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
    kratka bolezen malattia breve
    kratek rok breve termine
    kratko življenje vita breve
    v kratkem času in breve tempo

    3. elektr.
    kratki stik corto circuito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    biti kratke pameti avere il cervello di gallina
    biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
    biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
    med. kratka sapa fiato grosso
    lingv. kratki samoglasnik vocale breve
    rad. kratki valovi onde corte
    obl. kratek brezrokavni plašč mantella
    ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
    publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
    ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
    obl. kratek jopič giubbotto
    hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
    kratek oris schizzo
    muz. kratek predložek acciaccatura
    kratek sprehod giretto
    šport. kratek (kondicijski)
    trening sgroppata
    muz. kratka arija arietta
    kratka dvocevka (mafijašev) lupara
    avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
    obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
    muz. kratka pavza comma
    hist. kratka pištola mazzagatto
    lit. kratka poučna zgodba apologo
    kratka pridiga, kratek govor sermone
    pren. kratka reklama stacco
    lit. kratka študija profilo
    kratka vsebina sommario
    obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
    obl. kratke hlače angl. shorts
    kratko pojasnilo cenno
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
    laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

    B) krátki (-a -o) m, f, n
    držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
    potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
    povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
    na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
    v kratkem (kmalu) tra breve
  • krêpek | krepák (-pka -o)

    A) adj.

    1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
    krepek mož uomo robusto

    2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
    krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

    3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
    beli in krepki zobje denti bianchi e forti

    4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
    bila je krepka v telo era di costituzione robusta
    krepek dedec marcantonio

    5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
    krepek zajtrk una buona colazione
    gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

    6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
    krepek požirek lungo sorso
    krepek spanec duro sonno
    krepek vonj forte odore, profumo
    krepke barve colori intensi
    krepek glas, smeh voce, riso squillante

    7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
    krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

    8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
    krepka kletev una bestemmia grossolana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
    plačati krepek milijon pagare un milione e passa
    imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
    pren. krepka laž grossa bugia
    tisk. krepka črka grassetto

    B) krêpki (-a -o) m, f, n
    dati (komu)
    nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
    povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
    pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa
  • krítičen1 (-čna -o) adj. (nanašajoč se na kritiko) critico, di critica; fustigatore; riprensivo:
    kritični članek articolo di critica
    kritična študija saggio critico
    izraziti kritično misel, pripombo fare appunti critici
    gledati na kaj s kritičnim očesom guardare a qcs. con occhio critico
    kritična izdaja (literarnega teksta) edizione critica (di un testo letterario)
    kritična ocena recensione
    kritična opomba osservazione
  • kríž (-a) m

    1. croce:
    pribiti na križ crocifiggere
    obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

    2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
    lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
    zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
    jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
    pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
    delati križe fare il segno della croce
    pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

    3.
    okenski križ grata
    cestni križ incrocio, crocevia
    vrtljivi križ tornello

    4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
    pren. križi in težave croce e tormento
    pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
    križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
    z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
    križ imeti s kom avere problemi con qcn.
    (velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
    vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

    5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
    že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

    6. (igralna karta) croce

    7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
    bolečine v križu dolori alla schiena

    8. nareč. agr. covone

    9. gastr. culaccio

    10. navt. pennone:
    glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
    če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
    pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
    inter. božji križ perbacco
    alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
    arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
    astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
    film. malteški križ croce di Malta
    geod. nitni, vizirni križ croce di mira
    Rdeči križ Croce Rossa
    pog. rdeči križ ambulanza
  • križkráž (-a) m

    1. croce, crocetta

    2. pren. groviglio;
    narediti križkraž čez kaj farci sopra una croce
  • króg (-a)

    A) m

    1. mat. circolo, cerchio:
    opisati krog descrivere un cerchio
    obseg, ploščina kroga circonferenza, superficie del cerchio
    polmer, premer središče kroga raggio, diametro, centro del cerchio
    pren. kvadratura kroga la quadratura del cerchio

    2. (kar je tej krivulji podobno) cerchio; evoluzione; giro; lit. girone:
    v krogu hoditi, bloditi girare in cerchio
    postaviti se v krog mettersi, disporsi in cerchio
    letalo je zarisalo širok krog l'aereo descrisse un'ampia evoluzione
    krog obzidja il cerchio delle mura

    3. cerchia; circolo; entourage:
    krog strokovnjakov cerchia di esperti, di addetti ai lavori
    knjiga namenjena širokemu krogu bralcev un libro destinato a un'ampia cerchia di lettori
    praznovati božič v krogu družine fare Natale nella cerchia dei familiari
    finančni, gospodarski krogi circoli finanziari, economici
    kaj zvedeti iz dobro obveščenih krogov sapere qcs. da ambienti, da circoli ben informati

    4. (področje, sfera) sfera, campo, ambito;
    krog raziskovanja sfera, campo di ricerca

    5. šport. krogi anelli

    6. šport. giro; pedana (circolare) di lancio;
    prehiteti koga za en krog doppiare uno

    7. pren.
    začarani krog circolo vizioso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti kroge pod očmi avere le occhiaie
    ogniti se koga v velikem krogu fare un ampio cerchio attorno a
    posesti v krogu sedere in cerchio
    pred očmi se mu delajo krogi vede le stelle
    tisk. barvni krog disco dei colori
    elektr. električni, magnetni, nihajni krog circuito elettrico, magnetico, oscillatorio
    šport. olimpijski krogi cerchi olimpici
    astr. živalski krog zodiaco
    geogr. polarna kroga i circoli polari
    krog kandidatov la rosa dei condidati
    šport. izločilni krog turno eliminatorio

    B) króg adv. star. attorno:
    voj. (na) levo krog! front'a sinist!

    C) prep. star. (okrog, okoli) attorno; circa:
    smehljaj mu igra krog ust un sorriso si disegna attorno alle labbra, le labbra si atteggiano a sorriso
  • kulísa (-e) f gled. quinta (tudi ekst.), zinale; teh. guida (della leva); pren.
    narediti kaj za kulisami stare, agire dietro le quinte
    parkovna kulisa quinta
    rad. zvočna kulisa effetti sonori