Franja

Zadetki iskanja

  • professare

    A) v. tr. (pres. profēsso)

    1. izpovedati; izjaviti, izjavljati; razglasiti, razglašati (pripadnost ideji ipd.):
    professare la propria opinione povedati svoje mnenje

    2. delovati, opravljati poklic:
    l'avvocato non professa più odvetnik ne dela več

    B) ➞ professarsi v. rifl. (pres. mi profēsso) izjaviti, izjavljati se; pokazati se:
    professarsi grato verso qcn. pokazati se hvaležnega do koga
  • profondamente avv.

    1. globoko:
    dormire profondamente ekst. trdno spati
    inchinarsi profondamente globoko, do tal se prikloniti
    conoscere profondamente pren. intimno poznati

    2. hudo, močno:
    essere profondamente turbato biti hudo pretresen
  • propensione f nagnjenost, nagnjenje:
    ho propensione a crederlo innocente postajam prepričan, da je nedolžen
    avere propensione per qcs. imeti nagnjenje do česa
  • prōva f

    1. preizkus, preizkušnja; izkušnja:
    assumere in prova vzeti na preizkus
    conoscere qcs. per prova poznati kaj iz izkušnje
    essere a prova di bomba pren. biti neprebojen
    far buona prova izkazati se
    mettere alla prova preizkusiti
    non reggere alla prova ne zdržati preizkušnje
    sostenere una prova scritta delati pisni izpit
    a tutta prova preizkušen
    banco di prova pren. preizkusni kamen
    la prova del fuoco pren. ognjeni krst
    alla prova dei fatti konkretno, v konkretnem primeru

    2. poizkus

    3. pričevanje, dokument; pravo dokaz:
    prove alla mano dokazano, s konkretnimi dokazi
    fino a prova contraria do nadaljnjega
    assolto per insufficienza di prove oproščen zaradi nezadostnih dokazov

    4. gled. skušnja, vaja:
    prova generale generalka

    5. mat. preizkus
    PREGOVORI: alla prova si scortica l'asino preg. v nevarnosti se pokaže, koliko veljaš
  • pulcino m

    1. pišče:
    bagnato come un pulcino premočen do kože
    pulcino bagnato pren. polit cucek
    pulcino nella stoppa neroda, neodločnež, ki ne ve, kam naj se obrne

    2. ekst. pog. otročiček

    3. pren. šport (nogometaš) pionir
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • pustíti (-ím) | púščati (-am) perf., imperf.

    1. lasciare:
    pustiti vrata nezaklenjena lasciare aperta la porta
    pustiti koga pri miru lasciare in pace qcn.

    2. (z nedoločnikom) lasciare, fare, permettere:
    pustiti si rasti brado lasciarsi crescere la barba
    pustiti testo vzhajati far, lasciar lievitare l'impasto
    pustiti koga spati lasciar dormire qcn.
    pusti mu oditi lascialo andare

    3. (povzročiti, povzročati, da kje kaj je, ostane) lasciare:
    tat ni pustil prstnih odtisov il ladro non ha lasciato le impronte digitali
    bolezen lahko pusti hude posledice la malattia può lasciare gravi conseguenze

    4. (zapustiti, zapuščati) lasciare, abbandonare:
    vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest tutti lo abbandonarono, solo il cane gli rimase fedele

    5. distaccare, distanziare, seminare:
    najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem il corridore più forte cominciò a distanziare i concorrenti uno dopo l'altro

    6. (nehati, nehavati) lasciare, abbandonare, smettere:
    pustiti delo, kajenje lasciare il lavoro, smettere di fumare

    7. gocciolare, grondare, versare, colare:
    lonec pušča la pentola perde

    8. perforare:
    med. nekdaj puščati kri salassare, fare un salasso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pustiti koga čakati farsi aspettare
    pustiti koga pozdraviti mandare i saluti per qcn.
    pustiti se prositi farsi pregare
    le kje si pustil pamet come mai hai potuto essere così sciocco
    pren. pustiti domišljiji prosto pot fantasticare
    pren. pustiti komu proste roke dare carta bianca a qcn.
    pustimo to lasciamo perdere
    pustiti koga iz misli dimenticarsi di qcn.
    ne pustiti koga izpred oči tenere d'occhio qcn.
    pustiti tovarno v obratovanje mettere in esercizio una fabbrica
    pustiti ves denar v gostilni spendere tutto sbevazzando
    ne pustiti do sebe essere inavvicinable
    puščati barvo perdere il colore
  • qua1

    A) avv.

    1. tu, tukaj, sèm; (poudarek pri prislovih kraja):
    vieni qua fuori pridi ven!
    entra qua dentro vstopi (sem) noter!
    sono qua vicino sem tu blizu, tu zraven, v bližini; pren. tu, zdaj:
    qua ti volevo tukaj sem te čakal!
    qua viene il difficile tukaj se začnejo težave

    2. (emfatično ali poudarjeno v izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    eccolo qua di nuovo! no, spet je tukaj!
    guarda qua che pasticcio! glej no, kakšna zmeda!
    qua la mano e facciamo la pace tukaj imaš roko, pa se pobotajva!

    3.
    in qua sem, semkaj (kraj)
    voltati in qua sem se obrni!; do danes (čas)
    da un anno in qua že leto dni
    da un tempo in qua že nekaj časa
    da un pezzo in qua pog. že dalj časa

    4.
    di qua od tod:
    di qua non mi muovo od tod se ne premaknem; pog. tu, sem, v tej sobi, v to sobo:
    vieni di qua che parliamo con calma pridi sem, da se v miru pogovoriva!; pren. na tem svetu:
    finché sto di qua mi godo la vita dokler sem na tem svetu, hočem življenje uživati
    andare di qua e di là iti sem in tja
    per di qua tod:
    per di qua faremo più presto tod pridemo prej
    al di qua tostran

    B) prep.
    di qua da, al di qua di, in qua di, da tostran, blizu, pred:
    di qua dal fiume il terreno è del nonno tostran reke je zemljišče mojega deda
    abito più in qua di piazza Garibaldi stanujem pred Garibaldijevim trgom
  • quale

    A) agg. kakšen?:
    a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
    non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
    non so quale nekakšen

    B) agg. kakšen!:
    quale audacia! kakšna drznost!

    C) agg. kakršen:
    un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
    tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
    è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče

    Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
    in un certo qual modo na neki način, nekako

    D) pron.

    1. kateri?, katera?:
    quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?

    2. pog.
    per la quale kot se spodobi, kot je treba:
    è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi

    E) pron. ki, kateri:
    la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec

    F) avv. pog. kot:
    ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
    PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin
  • quando

    A) avv. kdaj:
    quando l'hai saputo? kdaj si to zvedel?
    dimmi quando verrai povej mi, kdaj boš prišel
    chissà quando, Dio solo sa quando kdove, bogve kdaj
    da quando od kdaj:
    da quando mi aspetti? od kdaj me čakaš?
    di quando od kdaj:
    di quando sono questi giornali? od kdaj so tile časopisi?
    fino a quando do kdaj, doklej
    per quando kdaj:
    per quando sarai pronto? kdaj boš pripravljen?

    B) cong.

    1. ko, kadar:
    quando sarai grande, capirai meglio ko odrasteš, boš bolje razumel
    quando penso alle promesse dei politici, mi viene una rabbia kadar pomislim na obljube politikov, pobesnim
    quand'ecco in glej, naenkrat
    quando che sia prej ali slej

    2. (uvaja klicalni stavek)
    quando si nasce con la camicia! če se človek rodi pod srečno zvezdo!
    quando si dice la sfortuna! smola pa taka!

    3. (adverzativno) medtem ko, pa:
    chiede i danni quando il vero danneggiato sono io on zahteva odškodnino, pravi oškovanec pa sem jaz

    4. pog. če, ko:
    quando c'è la salute, c'è tutto če je zdravje, je vsega

    C) m invar. trenutek, okoliščina, čas:
    voglio notizie precise sul come e sul quando del fatto zahtevam natančne podatke o tem, kako in kdaj se je to zgodilo
  • qui avv.

    1. tu, tukaj; sem, semkaj:
    abito qui a due passi stanujem tu blizu
    fin qui do sem; doslej

    2. (pri izrazih spodbujanja, ukazovanja, jeze)
    questa qui è proprio grossa ta je pa res debela!

    3. tu, zdaj, pri tem:
    qui comincia il bello zdaj se začnejo zapleti
    qui ti voglio!, qui ti volevo! zdaj se pa pokaži!

    4.
    da qui, di qui od tu, od tod (tudi pren.):
    di qui in avanti c'è solo un sentiero od tod naprej je samo steza
    abita di qui stanuje tu, tod
    è di qui iz teh krajev je, domačin je
    per di qui tod
    di qui in avanti odslej, poslej
    di qui a domani do jutri
    di qui a poco kmalu, čez nekaj trenutkov
    di qui a una settimana, un mese čez teden, mesec dni
  • ráma (-e) f

    1. anat. spalla; omero:
    dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
    potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
    ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
    na ramah a spalla
    na ramo, čez ramo a tracolla
    skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
    pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
    vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
    pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
    prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
    biti z ramo ob rami essere pari, uguali
    bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla

    2. alp., obl. spalla
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    grad. stopniščna rama rampa di scale
    voj. na ramo! spall'arm!
  • rán (-a -o) adj. mattutino; prematuro; vrtn. primaticcio, precoce:
    vstajati ob rani uri alzarsi presto
    delati od ranega jutra do poznega večera lavorare da mattina a sera
    rani krompir patate primaticce
    bot. rani mošnjak erbastorna montanina (Thlaspi praecox)
    PREGOVORI:
    rana ura — zlata ura le ore del mattino hanno l'oro in bocca
  • raschiare

    A) v. tr. (pres. raschio) praskati, strgati:
    raschiare il fondo del barile pren. postrgati vse do zadnjega

    B) v. intr. odhrkati se, odkašljati se
  • ravnodúšen (-šna -o) adj. indifferente, insensibile, impassibile; imperturbabile; distaccato, olimpico, freddo, flemmatico:
    ravnodušen ton tono distaccato
    ravnodušen obraz viso impassibile
    ni ravnodušen do dekleta non è indifferente nei confronti della ragazza
  • razdálja (-e) f

    1. distanza:
    kilometrska, majhna, velika razdalja distanza chilometrica, piccola, grande
    prenos energije na velike razdalje il trasporto dell'energia a grandi distanze
    držati ljudi v razdalji tenere le distanze
    nepremostljiva razdalja med človekoma distanza insormontabile tra due persone
    avt. varnostna razdalja distanza di sicurezza
    fiz. goriščna razdalja distanza focale
    teh. medosna razdalja interasse

    2. (časovna dolžina med dogodkoma) distanza, intervallo (di tempo):
    razdalja pomaga do pravičnejših ocen dogodkov la distanza aiuta a valutare i fatti con più obiettività
  • razmérje (-a) n

    1. rapporto; proporzione:
    mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo l'energia meccanica è in costante rapporto con quella termica
    deliti vsoto v razmerju 1:10 dividere una somma in rapporto di 1:10
    biti v sorodstvenem razmerju essere in rapporti di parentela

    2. (kar obstaja med posamezniki, skupinami) relazione, rapporto:
    ljubezensko razmerje relazione amorosa
    imeti razmerje s kom avere una relazione con qcn.

    3. v razmerju do (izraža izhodišče pri opredeljevanju) in rapporto a:
    vsak človek v razmerju do drugih il singolo in rapporto agli altri
    v razmerju in rapporto:
    biti v ustreznem razmerju essere in rapporto adeguato, conforme (alle possibilità, circostanze e sim.)

    4. mat. quoziente
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. delovno razmerje rapporto di lavoro
    lingv. frekvenčno razmerje med besedami rapporto di frequenza fra le parole
    fiz. kompresijsko razmerje rapporto di compressione
    jur. obligacijsko razmerje rapporto contrattuale
  • razodéti (-dénem) | razodévati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. scoprire, svelare

    2. rivelare, palesare, render noto, dichiarare:
    razodeti skrivnost svelare un segreto
    razodeti komu ljubezen fare una dichiarazione amorosa; dichiarare il proprio amore a qcn.
    pren. razodeti komu svoje srce aprirsi, confidarsi con qcn.

    3. pren. tradire:
    njen pogled je razodeval ganjenost il suo sguardo tradiva la commozione

    B) razodéti se (-dénem se) | razodévati se (-am se) perf., imperf. refl. svelarsi, rivelarsi, mostrarsi, manifestarsi; trasparire:
    v njegovih delih so se do popolnosti razodeli ideali visoke renesanse nelle sue opere si mostrarono alla perfezione gli ideali dell'alto Rinascimento
    rel. božja ljubezen se je razodela v učlovečenem sinu Jezusu K. l'amore divino si manifestò nel figlio Gesù fatto uomo
  • razpoložèn (-êna -o) adj.

    1.
    dobro razpoložen di buon umore, allegro
    slabo, klavrno, spremenljivo razpoložen di cattivo umore, cupo; malinconico; di umore instabile

    2. disposto, pronto a

    3. ekst. polit. di fede, di indirizzo, di sentimenti:
    demokratično razpoložen di fede democratica, di sentimenti democratici
    prijateljsko razpoložen do benevolo con, favorevole a
  • rázred (-éda) m

    1. šol. classe:
    šola ima pet razredov la scuola ha cinque classi
    izdelati razred superare la classe
    stopiti v razred entrare in classe

    2. soc. classe

    3. (skupine sorodnih področij pri akademiji) classe:
    razred za družbene, matematične, naravoslovne vede classe di scienze sociali, matematiche, naturali

    4. šport. classe, categoria

    5. (stopnja kakovosti, uporabnosti) classe; categoria:
    žel. vagon prvega razreda vettura di I classe
    avt. (razdelitev vozil glede na gibno prostornino) razred do 250 cm3 categoria fino ai 250 cm3

    6. biol. (sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva) classe:
    vretenčarji se delijo na šest razredov i vertebrati si suddividono in sei classi