Franja

Zadetki iskanja

  • vrábec (-bca) m

    1. zool. passero (Passer Italiae):
    domači vrabec passero domestico (Passer domesticus)
    poljski vrabec passero mattugio (Passer montanus)
    vrabci čivkajo, ščebetajo i passeri cinguettano
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. počutiti se brez skrbi kot vrabec v prosu vivere senza pensieri, stare come un papa
    pren. o tem čivkajo že vrabci (na strehi) è universalemnte noto, è di dominio pubblico, è risaputo
    PREGOVORI:
    bolje vrabec v roki kot golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano

    2. inter. perbacco; diavolo; caspita:
    kako, vrabca, se je že pisal come diavolo si chiamava?!
    glej ga (no) vrabca caspita!
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • vrédnost (-i) f

    1. valore:
    prodati blago v vrednosti več milijonov vendere merce del valore di vari milioni
    kalorična vrednost hrane valore calorico del cibo

    2. valore, qualità:
    biološka vrednost beljakovin valore biologico delle proteine
    estetska vrednost izdelka qualità estetica del prodotto

    3. (vrednota) valore:
    dobrota, lepota in druge vrednosti la bontà, la bellezza e gli altri valori

    4. ekon. valore:
    nominalna, realna vrednost valore nominale, reale
    dodana vrednost valore aggiunto
    menjalna vrednost valore di scambio
    presežna vrednost plusvalore
    tržna vrednost valore di mercato

    5. (značilnost glede na število enot) valore:
    vrednost temperature, tlaka valore della temperatura, della pressione
    maksimalne, minimalne vrednosti valori massimi, minimi
    mat. absolutna vrednost valore assoluto
    funkcijska, mestna, srednja, številčna vrednost valore funzionale, posizionale, medio, numerico
    lingv. glasovna vrednost (črke) valore fonico
    kurilna vrednost valore calorifico
    muz. notna vrednost valore della nota
    pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore
  • vsákršen (-šna -o) adj. di sorta, di ogni sorta; qualsiasi; il più diverso; (v negat. pomenu) alcuno:
    sposoben je za vsakršno opravilo è capace di svolgere qualsiasi lavoro, i più diversi lavori
    biti brez vsakršnih izkušenj essere senza esperienza alcuna
    nakupiti vsakršno blago acquistare la roba più diversa
  • vuōto

    A) agg.

    1. prazen; nezaseden:
    botte vuota prazen sod
    a mani vuote ne da bi kaj dosegel
    a stomaco vuoto tešč
    testa vuota puhloglavec
    rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

    2. pren. prazen, puhel:
    discorsi vuoti prazno besedičenje

    B) m

    1. fiz. vakuum:
    sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

    2. aero
    vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

    3. praznina; vrzel; prazno:
    cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
    fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
    fissare il vuoto strmeti v prazno

    4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
    vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
    restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

    5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
    vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
    vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
    colmare un vuoto zapolniti vrzel
    lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

    6. prazno, nepotrebno, jalovo:
    assegno a vuoto nekriti ček
    marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
    scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
    PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine
  • vzdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. tenere, sostenere, reggere; avere la portata:
    led je vzdržal, čeprav ni bil debel il ghiaccio ha tenuto, benché non di grande spessore
    most vzdrži pet ton il ponte ha una portata di cinque tonnellate

    2. sopportare, reggere:
    ne vzdržati napora non reggere alla fatica

    3. resistere:
    ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden i superstiti resistettero senza cibo un'intera settimana

    4. sostenere; tener testa a:
    podjetje je vzdržalo konkurenco l'azienda ha tenuto testa alla concorrenza
    polk je vzdržal sovražnikov napad il reggimento ha sostenuto l'attacco nemico

    5. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    rastlina vzdrži na prostem samo v toplih krajih la pianta resiste all'aperto soltanto nelle zone calde

    6. (biti sposoben premagati željo) resistere:
    brez cigaret ni vzdržal en sam dan non ha resistito un solo giorno senza le sigarette

    7. resistere, durare:
    stroj bo vzdržal še nekaj let la macchina durerà ancora qualche anno
    stara oblika je še dolgo vzdržala la vecchia forma si è mantenuta, ha resistito a lungo
    tako pisanje ne vzdrži kritike una scrittura che non regge alla critica
    vdržati primerjavo s čim essere pari a, reggere il confronto con
    ne vzdržati pogleda nekoga abbassare gli occhi, non poter guardare qcn.
    ne vzdržati dolgo v zakonu separarsi presto

    B) vzdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi, guardarsi da; evitare:
    vzdržati se kajenja astenersi dal fumare

    2. trattenersi:
    vzdržati se smeha trattenersi dal ridere

    3. tenersi, resistere; sopravvivere:
    s težavo se je vzdržal v vodi aveva difficoltà a tenersi a galla nell'acqua
    brez gospodaskega napredka se narod ne bo vzdržal senza progresso economico la nazione non sopravviverà
  • vzórec (-rca) m

    1. modello

    2. modulo, schema; falsariga:
    vzorec pisma, prošnje schema di lettera, di domanda

    3. disegno:
    geometrijski, karirasti vzorec disegno geometrico, a quadri

    4. campione, assaggio:
    vzorec blaga assaggio della merce
    vinski vzorec un campione di vino
    representativni vzorec campione rappresentativo
    naključni vzorec campione a scelta casuale
    trg. knjiga vzorcev campionario

    5. geol. campione, testimone; carota

    6. (stereotipen izraz) cliché
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    lingv. sklanjatveni, spregatveni vzorec paradigma flessionale
    obrt. norveški vzorec disegno alla norvegese
    vzorec brez vrednosti campione senza valore (tudi pren.)
  • vzròk (vzróka) m causa, cagione; motivo, ragione:
    pojav ima več vzrokov il fenomeno ha varie cause
    odkriti vzrok bolezni scoprire la causa della malattia
    vzrok in posledica causa ed effetto
    iz neznanega vzroka zapeljati na levo per motivi sconosciuti sterzare a sinistra
    ni vzroka, da ne bi šel non c'è motivo per non andare
    napasti koga brez vzroka assaltare qcn. senza ragione, senza motivo
    filoz. prvi vzrok causa prima
    lingv. prislovno določilo vzroka complemento di causa
  • zadržánje (-a) n

    1. il trattenere, l'arrestare; arresto; sosta:
    napotil se je dalje brez zadržanja v mestu proseguì il cammino senza sostare in città
    neprijazno zadržanje do koga atteggiamento scortese nei confronti di qcn.

    2. star. comportamento, atteggiamento
  • zaméra (-e) f

    1. offesa, rancore, risentimento, ruggine:
    povzročiti zamero pri kom causare risentimento in qcn.

    2. brez zamere:
    nasvidenje, pa brez zamere arrivederci, e scusate tanto
    brez zamere, ampak tokrat nimate prav mi scuserà, ma questa volta non ha ragione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zamera gor, zamera dol, to mu moraš povedati anche a costo di offenderlo, devi dirglielo
  • zbírati (-am) | zbráti (zbêrem)

    A) imperf., perf.

    1. raccogliere; racimolare; (kopičiti) accumulare; fare colletta; incettare:
    zbirati na kup accumulare
    zbirati gradivo za knjigo raccogliere materiali per un libro
    zbirati hrano, obleko, denar fare colletta di viveri, vestiario, denaro
    zbirati brez reda starine raccogliere alla rinfusa anticaglie
    zbirati odpadno železo raccogliere rottami di ferro

    2. radunare, raggruppare

    3. raccogliere, collezionare, fare raccolta:
    zbirati znamke collezionare francobolli
    zbirati stare knjige fare raccolta di libri vecchi

    4. pren.
    zbirati moči farsi forza
    zbirati pogum farsi coraggio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zbrati brez reda fraze, citate affastellare frasi, citazioni
    zbrati kupček denarja raggruzzolare un piccolo capitale

    B) zbírati se (-am se) | zbráti se (zbêrem se) imperf., perf. refl.

    1. radunarsi, convenire, raggrupparsi:
    množično se zbirati radunarsi in massa

    2. addensarsi, ammucchiarsi, ammassarsi; riempirsi:
    na nebu se zbirajo temni oblaki (tudi pren.) nel cielo si addensano nuvole oscure

    3. montare:
    v njem se zbira grenkoba, jeza dentro di lui monta l'amarezza, la rabbia

    4. concentrarsi:
    dolgo se je zbiral, preden je kaj povedal si dovette concentrare molto prima di poter dire qcs.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zbrati se v čredo abbrancarsi (tudi pren.)
  • zdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. sopportare, sostenere; resistere (a):
    zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
    zdržati mučenje sopportare le torture
    zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
    ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

    2. resistere, tener duro, tener testa:
    zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

    3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

    4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
    ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

    5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
    na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
    predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
    ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

    B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi:
    zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
    zdržati se glasovanja astenersi dal voto

    2. trattenersi:
    rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne
  • značáj (-a) m

    1. carattere, indole; genio; fisionomia; pren. pasta:
    dobrodušen, popustljiv, trden, blag značaj indole bonaria, permissiva, forte, mite
    težek, neprijeten značaj un brutto carattere
    biti po značaju dobrodušnež essere una pasta d'uomo
    nacionalni značaj il genio della nazione

    2. pren. (oseba kot nosilec določenih lastnosti) carattere:
    odkrit značaj carattere aperto
    ta človek je brez značaja è un uomo privo di carattere

    3. (značilnost) caratteristica, fisionomia:
    zaradi prezidav je grad zgubil svoj značaj coi lavori di ristrutturazione, il castello ha perduto la sua fisionomia
    agr. značaj vina caratteristiche del vino
    psih. asocialni značaj carattere asociale
  • zvéza (-e) f

    1. legame:
    trgati zveze s preteklostjo rompere i legami col passato

    2. collegamento; coincidenza:
    cestna, letalska, železniška zveza collegamenti stradali, aerei, ferroviari
    avtobus ima zvezo z vlakom la corriera ha la coincidenza col treno

    3. collegamento, linea:
    brezžična, radijska, telefonska zveza collegamento senza fili, via radio, telefonico
    dobiti zvezo aver la linea

    4. lega; associazione; polit. federazione, unione:
    kmečke zveze leghe contadine
    Zveza borcev Associazione Combattenti
    zveza držav federazione di stati
    hist. Zveza sovjetskih socialističnih republik Unione delle Repubbliche Socialiste Sovietiche

    5. polit. alleanza:
    skleniti zvezo, pretrgati zvezo stringere un'alleanza, rompere, denunciare un'alleanza
    obrambna, napadalna zveza alleanza difensiva, offensiva

    6. nesso, attinenza, legame; associazione:
    časovna, posledična, vzročna zveza nesso temporale, consecutivo, causale
    miselna, podzavestna zveza associazione di idee, associazione subconscia
    to nima zveze z resničnostjo ciò non ha alcun legame, alcuna attinenza con la realtà

    7. legame, rapporto, vincolo, unione:
    krvna, sorodstvena zveza legame, vincolo di sangue, di parentela
    zakonska zveza vincolo coniugale

    8. pren. entratura, conoscenze, contatti:
    ljudje z dobrimi zvezami gente con buone conoscenze

    9. teh. commettitura; fasciame:
    lesna zveza commettitura di legno
    smerniška zveza sistema di posa a fascia

    10. voj. collegamento:
    oficir za zveze ufficiale di collegamento

    11. lingv. (besedna zveza) locuzione:
    predložna, prislovna, samostalniška zveza locuzione preposizionale, avverbiale, sostantivale
    zveza glavnih, odvisnih stavkov paratassi, ipotassi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. govoriti brez zveze blaterare
    brez zveze je to ponavljati non ha senso ripeterlo
    v zvezi z in relazione a, riguardo a
    jur. kavzalna zveza nesso causale
    ekon. monopolna zveza monopolio
    hist. sveta zveza Santa Alleanza
    voj. vojaška zveza alleanza militare
    zveza držav confederazione
    zveza dveh strank, treh, petih strank bi-, tri-, pentapartito
    hist. zveza petih mest pentapoli
    mat. zveza med stranicami in koti rapporto tra lati e angoli
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • žégen (-gna) m

    1. pog. (blagoslov) benedizione; ekst. benestare:
    dati žegen, dobiti žegen benedire, dare il benestare, avere il benestare
    poročiti se brez žegna sposarsi con rito civile

    2. rel.
    (velikonočni) žegen cibi pasquali benedetti

    3. pog. pren.
    blažev žegen palliativo

    4.
    kolomonov žegen libro di formule magiche
  • žétev (-tve) f

    1. agr. mietitura; messe:
    žetev na roke, s strojem mietitura a mano, meccanica

    2. pren. (dosežki, rezultati) messe, risultato, frutto:
    žetev naših športnikov na olimpiadi i risultati dei nostri sportivi alle olimpiadi
    žetev soli la raccolta del sale
    PREGOVORI:
    kakršna setev, taka žetev chi mal semina mal raccoglie
    brez setve ni žetve chi non semina non miete
  • življênje (-a) n

    1. vita; vivere:
    življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
    znamenja življenja segni di vita
    volja do življenja voglia di vivere
    tvegati življenje rischiare la vita
    rešiti si golo življenje salvare la vita
    streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
    rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

    2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
    čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
    zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
    pren. sladko življenje la dolce vita
    begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
    brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
    življenje iz dneva v dan vita alla giornata
    mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
    starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
    navade mestnega življenja abitudini della vita di città
    spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
    tako je pač življenje così è (fatta) la vita
    to ni življenje! che razza di vita è questa!
    nočno življenje mesta la vita notturna della città

    3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
    roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

    4. vita, attività:
    društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
    družabno življenje vita di società

    5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
    pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

    6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
    življenje je drago la vita è cara
    sredstva za življenje mezzi di sostentamento
    kakovost življenja qualità della vita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
    knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
    življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
    njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
    veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
    dati otroku življenje dare alla luce un bambino
    dati življenje za domovino dare la vita per la patria
    podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
    postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
    skleniti svoje življenje morire
    skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
    spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
    vzeti življenje komu uccidere qcn.
    biti ob življenje perdere la vita, morire
    priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
    priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
    neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
    rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
    biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
    bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
    anat. drevo življenja albero della vita
    um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
    jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
    kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
    življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo
Število zadetkov: 478