baracca f
1. baraka, lesenjača:
piantare baracca e burattini pren. dvigniti roke od vsega, poslati vse k vragu
2. pog. družina, gospodinjstvo; podjetje:
mandare avanti la baracca za silo se prebijati
3. slabš. kar je v slabem stanju ali slabo deluje:
questa macchina è una baracca ta avto je stara škatla
andare in baracca propasti, iti po zlu
4.
far baracca veseljačiti
Zadetki iskanja
- barba1 f
1. brada:
avere, portare la barba imeti, nositi brado
radersi, farsi la barba obriti se
fare la barba a qcn. obriti koga; pren. prekašati koga
avere la barba di qcn. pren. biti koga sit, naveličan
uomo di prima barba zelo mlad človek
barba d'uomo pren. sposoben mož, junak
barba finta tajni agent
2. pren. dolgčas:
che barba d'un uomo! kakšen dolgočasnež!; che barba! kakšen dolgčas!
farla in barba a qcn. prekaniti, prelisičiti, izigrati koga
in barba a qcn. komu navkljub
servire qcn. di barba e capelli pren. koga trdo prijeti
non c'è barba d'uomo che osi... ni ga, ki bi si upal...
3. veter. braducelj, kozji podbradek
4. (zlasti v pl.) bot. koreninice, korenina:
mettere le barbe pognati korenine
5. bot.
barba di becco travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)
barba di capra koralni ježek (Hyduum coralloides) - barbaro
A) m barbar, divjak; ekst. knjižno tujec:
le invasioni dei barbari vdori barbarov
B) agg.
1. tuj:
parole barbare tuje besede
2. barbarski; ekst. primitiven, divji:
usi barbari primitivni običaji
3. pren. surov; nekultiviran, okoren, neomikan; neokusen:
scrivere in un latino barbaro pisati okorno latinščino
vestire in modo barbaro neokusno se oblačiti
4. pren. okruten, zverinski, nečloveški:
una barbara rappresaglia zverinski povračilni ukrep - barbigi m pl. zalizci:
ridere sotto i barbigi smejati se v brk, v pest - barbino
A) m pomanjš. od ➞ barba bradica
B) agg.
1. ozkosrčen, omejen, malenkosten
2. skrpucan, slabo narejen:
fare una figura barbina osmešiti se, osramotiti se
3. tečen, težek, nadležen - barca1 f
1. čoln, barka:
barca da pesca ribiška barka
barca da diporto športni čoln
barca a remi, a vela, a motore čoln na vesla, jadrnica, motorni čoln
andare, essere in barca pren. biti zmeden, mečkati
2. ekst. športno plovilo, barka, ladja, jahta:
fare le vacanze in barca preživeti počitnice na barki
3. pren. posli, družina, delo, podjetje:
mandare avanti la barca prebijati se
la barca fa acqua da tutte le parti pri poslih škriplje, slabo kaže
siamo tutti nella stessa barca vsi smo v isti kaši - barikáda (-e) f barricata:
boriti se na barikadah combattere sulle barricate - barile m
1. sod, sodček:
essere grasso come un barile pren. biti debel kot sod
fare il pesce in barile pren. delati se neumnega (pri tvegani odločitvi)
2. ameriški baril (30-70 l); sodček (prostorninska mera za surovo nafto) - barlaccio agg. (m pl. -ci)
1. toskansko gnil (jajce)
2. pren. bolehen, slaboten (človek):
sentirsi un po' barlaccio slabo se počutiti - barricata f barikada:
combattere sulle barricate boriti se na barikadah
fare le barricate pren. upreti se, iti na barikade
essere dall'altra parte della barricata pren. biti na nasprotni strani - baruffa f prepir, zdraha; pretep:
far baruffa con qcn. prepirati se s kom - bárva (-e) f
1. colore; tinta:
bela, črna, rdeča barva colore bianco, nero, rosso
kričeča, mirna barva colore acceso, spento
pastelna barva tinta pastello
topla, živa barva colore caldo, vivo
barva kriči, bode v oči il colore è chiassoso, troppo vistoso
barve se skladajo, ujemajo tra i colori c'è armonia, accordo
barve se tepejo i colori sono in contrasto, fanno a pugni
opisovati kaj v rožnatih barvah, s črnimi barvami dipingere qcs. in rosa; presentare, descrivere qcs. coi colori più neri, nelle tinte più fosche
2. (naravna obarvanost obraza, kože) colore, colorito, incarnato:
ima lepo, zdravo barvo ha un bel colorito sano
3. (sredstvo za barvanje) colore:
vodna, oljna barva colore ad acqua, a olio
4. ekspr. (prepričanje, mišljenje, nazor) colore:
X je večkrat menjal barvo X ha cambiato spesso colore
5. pren. (značilnost):
lokalna barva colore locale
6. (zvočna obarvanost) colore, colorito
7. (razločevalno znamenje pripadnosti) pl. barve colori; pren. (moštvo, za katero navijaš) i colori del cuore;
državne barve i colori nazionali
8. igre colore:
napovedati barvo licitare un colore
9. kem. colore (anorganico); lov. (krvna sled) tracce (di sangue):
rel. liturgične barve colori liturgici
zool. varovalna barva colore mimetico
fiz. komplementarni barvi colori complementari
fiz. spektralne barve i colori dello spettro solare - básati (bášem)
A) imperf.
1. (tlačiti) caricare (la pipa)
2. voj. caricare (il fucile)
3. impers. pog. (biti v stiski za denar, čas) essere a corto di quattrini; avere poco tempo:
proti koncu meseca me zmeraj baše verso la fine del mese sono sempre a corto di quattrini
zdaj se obirate, potem pa vas bo basalo adesso ve la prendete comoda, poi vi mancherà il tempo
B) básati se (bášem se) imperf. refl. pog.
1. (riniti se) pigiarsi
2. (pohlepno jesti) ingozzare, rimpinzarsi - base
A) f
1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
la base di un bicchiere podstavek kozarca
2. pren. osnova, podlaga, temelj:
gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
in base a na osnovi
alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih
3. voj. baza, oporišče:
basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
base navale, aerea pomorska, letalska baza
base spaziale vesoljska baza
rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče
4. mat. osnova; osnovnica:
base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
base di un triangolo osnovnica trikotnika
base di una piramide osnovna ploskev piramide
5. ekon. osnova:
base imponibile davčna osnova
6. polit. baza:
consultare la base preveriti voljo baze
7. kem. baza:
base organica, inorganica organska, anorganska baza
B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
salario base osnovna plača
campo base izhodiščni tabor
problema base temeljni problem - basta2
A) inter. dovolj, dosti:
basta, state zitti! dovolj, tišina!
basta con queste lamentele! dovolj je tega pritoževanja!, nehajmo se pritoževati!
B) cong.
1. če le:
si riesce a fare anche le cose molto difficili, basta insistere tudi zelo težke stvari je mogoče narediti, če le vztrajaš
2.
basta che če le, da le, samo (da):
fai quello che vuoi, basta che tu non esageri stori, kar hočeš, da le ne pretiravaš - battaglia f
1. boj, bitka:
battaglia offensiva, difensiva napadalna, obrambna bitka
battaglia aerea, terrestre letalska, kopenska bitka
dare, ingaggiare, attaccare battaglia začeti bitko, napasti
campo di battaglia bojno polje, bojišče
battaglia di retroguardia pren. pasivnost, prepuščanje pobude nasprotniku
battaglia navale igre potapljanje ladjic
2. pren. boj, borba:
la vita è una continua battaglia življenje je nenehen boj
nome di battaglia ilegalno, partizansko ime
cavallo di battaglia pren. paradna disciplina; področje, na katerem se kdo odlikuje
3. pren. boj, kampanja, akcija:
battaglia elettorale volilni boj
battaglia per il divorzio kampanja za razvezo - báza (-e) f
1. (osnova, podlaga) base:
na bazi in base a, sulla base di
2. voj. base:
letalska, pomorska, vojaška baza base aerea, navale, militare
baza za raketne izstrelke, vesoljska baza base missilistica, spaziale
vrniti se v bazo rientrare alla base
3. anat. base (di un organo); um.
baza stebra base d'una colonna
artikulacijska baza base d'articolazione
polit. volivna baza base elettorale
vet. krmna baza foraggi
4. kem. base, alcali
5. polit. base:
preveriti voljo baze consultare la base - bazzicare
A) v. tr. (pres. bazzico) obiskovati, pogosto hoditi:
bazzicare luoghi pericolosi obiskovati nevarne kraje
bazzicare qcn. družiti se s kom
B) v. intr. pogosto hoditi (kam), zahajati:
quel tale bazzica troppo in casa nostra možak hodi prepogosto k nam
PREGOVORI: chi bazzica lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš - bazzōtto agg.
1. mehko kuhan:
uova bazzotte v mehko kuhana jajca
2. pren. negotov, nestalen:
tempo bazzotto negotovo vreme
3. bolehen:
sentirsi un po' bazzotto ne počutiti se najbolje - bêbec (-bca) m
1. (slaboumnež) idiota; deficiente, ebete:
ti si popoln bebec sei un perfetto ebete
vaški bebec l'idiota del paese
2. stupido, sciocco:
ne delaj se bebca non fare lo stupido
imeti koga za bebca farsi gioco di qcn.