Franja

Zadetki iskanja

  • sottordine m

    1. biol. podrazred

    2.
    in sottordine podrejen; postranski:
    avere un incarico in sottordine imeti, opravljati podrejeno funkcijo
    una questione in sottordine postransko vprašanje
  • sovrabbondanza f preobilica:
    in sovrabbondanza čezmerno, preobilo
  • sovrabbondare v. intr. (pres. sovrabbondo)
    sovrabbondare in, di preobilovati s čim
  • sovráštvo (-a) n odio, astio, accanimento, inimicizia, livore:
    čutiti sovraštvo do koga, do česa provare odio, astio verso, contro qcn., qcs.; avere in odio qcn., qcs.
    gojiti globoko sovraštvo avere il veleno in corpo
    požreti, požirati sovraštvo mangiare, masticare veleno
    pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo schizzare veleno (da tutti i pori), sputare veleno
    psiht. sovraštvo do žensk misoginia
    sovraštvo do novega misoneismo
    sovraštvo do tujcev xenofobia
  • sovrážiti (-im)

    A) imperf.

    1. odiare, detestare:
    divje, smrtno sovražiti odiare, detestare a morte
    sovražiti koga kot kugo, kot psa, sovražiti iz dna duše, iz dna srca odiare dal profondo del cuore

    2. detestare, aborrire, non sopportare:
    narava sovraži praznino la natura aborrisce il vuoto
    sovražiti lenuhe non sopportare i fannulloni

    B) sovrážiti se (-im se) imperf. refl. odiarsi, detestarsi; non sopportarsi:
    sovražiti se kot pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
  • spaccare v. tr. (pres. spacco) cepiti, razklati; seči, sekati; razbijati:
    spaccare la legna sekati, klati drva
    spaccare i sassi razbijati kamen
    spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
    spaccare il cuore pren. parati srce (dogodek, zgodba)
    spaccare la faccia, il muso a qcn. razbiti komu gobec
    spaccare il minuto pren. biti zelo natančen (ura)
    spaccare le pietre pren. žgati, pripekati (sonce)
  • spago1 m vrvica; (čevljarska) dreta:
    un gomitolo di spago klobčič vrvice
    la lesina e lo spago dreta in smola; čevljarstvo
    dare spago a qcn. pren. koga spodbujati, komu marsikaj dovoliti
    tirare lo spago vleči dreto, čevljariti
  • spájanje (-a) n

    1. congiungimento, combinazione, unione; inchiodatura; raccordo; saldatura:
    spajanje kovinskih, lesenih delov raccordo, congiungimento di parti metalliche, lignee
    spajanje vesoljskih ladij docking

    2. ekon.
    spajanje podjetij fusione di imprese

    3. kem.
    spajanje ogljika in vodika combinazione di carbonio e idrogeno

    4. metal.
    spajanje s kovičenjem, varjenjem chiodatura; saldatura
  • spájati (-am) | spojíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. congiungere, combinare, raccordare, unire; ekst. collegare:
    spajati kovinske, lesene dele congiungere le parti metalliche, lignee
    most spaja novi del mesta s starim il ponte collega la città nuova con la vecchia

    2. fondere, fusionare; accorpare, combinare, collegare; lingv. contaminare:
    spajati podjetja fusionare aziende
    spajati občine accorpare comuni
    spajati teorijo in prakso collegare, combinare teoria e prassi

    3. unire:
    spaja jih skupno delo ciò che li unisce è il lavoro in comune

    4. kem. combinare:
    spajati elemente combinare elementi

    5. teh. (spajati s kovičenjem) chiodare; (spajati s spajkanjem, varjenjem) saldare:
    spojiti v celoto sintetizzare
    spajati vrvi intugliare

    B) spájati se (-am se) | spojíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. congiungersi, combinarsi, collegarsi

    2. (zliti se) conglutinarsi (tudi pren.)
  • spáka (-e) f

    1. viso stravolto, smorfia:
    kazati spake komu fare smorfie, boccacce, versacci a qcn.
    natakniti si spako na obraz mettersi la maschera

    2. pren. mostro

    3. pren. orrore; caricatura; mostruosità:
    staro hišo so porušili in sezidali tole spako demolita la vecchia casa, hanno costruito questo orrore
  • sparare2

    A) v. tr. (pres. sparo)

    1. ustreliti, streljati:
    sparare un colpo in aria ustreliti v zrak
    spararsi un colpo ustreliti se
    sparare una fucilata ustreliti s puško

    2.
    sparare calci, pugni brcati, udariti s pestjo
    sparare in rete šport streljati na vrata

    3. pren. ustreliti, streljati (kozle), klatiti:
    spararle grosse debele klatiti
    sparare una notizia in prima pagina publ. dati novici poseben poudarek

    B) v. intr. ustreliti, streljati:
    spararsi ustreliti se
    sparare nel mucchio pren. streljati vsevprek, na slepo
    sparare a salve streljati v salvah
    sparare a vista streljati brez opozorila
    sparare a zero streljati naravnost; pren. prerešetati koga z vprašanji; neusmiljeno kritizirati
  • sparso agg.

    1. raztresen; razsut; spuščen, razpleten (lasje)

    2. neurejen, razkropljen:
    in ordine sparso voj. razkropljeno
  • spáti (spím)

    A) imperf.

    1. dormire:
    spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
    spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
    dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
    spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
    spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

    2. (počivati) riposare:
    pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

    3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
    spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
    rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

    4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
    na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

    5.
    spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    priden je, kadar spi è bravo quando dorme
    glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
    hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
    spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
    spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
    PREGOVORI:
    kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
    nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

    B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
    spi se mi ho sonno
  • specchiarsi v. rifl. (pres. mi spēcchio)

    1. pogledati se v zrcalu

    2.
    specchiarsi in pren. zgledovati se (po kom, po čem)
    specchiarsi nelle iprese di qcn. zgledovati se po dejanjih nekoga

    3. zrcaliti se, odsevati
  • speciale agg.

    1. poseben:
    in modo speciale posebno

    2. pravo poseben:
    giudice speciale posebni sodnik
    legge speciale posebni zakon

    3. izbran
  • specialíst (-a) | -ka (-e) m, f specialista:
    zdravnik specialist medico specialista
    med. specialist za bolezni grla laringoiatra
    specialist za srce in ožilje cardiologo
    specialist za otroške bolezni pediatra, specialista in malattie infantili
    šport. specialist za cestne dirke stradista, routier
    specialist za dirke na kronometer passista
    specialist za gorske dirke, etape arrampicatore, scalatore, grimpeur
    specialist za spuste discesista
    žarg. specialist za vlome sgarrista
  • specialista

    A) agg. (m pl. -ti) specialist:
    medico specialista zdravnik specialist

    B) m, f (m pl. -ti)

    1. strokovnjak, strokovnjakinja; specialist, specialistka

    2. med. specialist, specialistka:
    specialista in malattie infantili specialist za otroške bolezni

    3. šport specialist (za neko disciplino)
  • specialitéta (-e) f specialità (tudi ekst.):
    gost. postreči z domačimi in tujimi specialitetami offrire specialità nazionali e straniere
  • spēcie

    A) f invar.

    1. knjižno podoba, videz:
    sotto specie di v podobi; s pretvezo:
    sotto specie di uomo v človeški podobi
    sotto specie di volermi aiutare, mi ingannò s pretvezo, da mi hoče pomagati, me je prevaral

    2. vrsta; rod; sorta (tudi ekst.):
    merce di tutte le specie blago vseh vrst
    la specie umana človeški rod

    3.
    fare specie začuditi

    4.
    una specie di nekakšen, neki (tudi slabš.):
    portava una specie di mantello nosil je nekakšen plašč

    5.
    in specie posebno, predvsem

    B) avv. posebno, predvsem
  • specífičen (-čna -o) adj.

    1. (poseben, svojevrsten) specifico, particolare:
    beseda ima v tej zvezi specifičen pomen in questo contesto la parola ha un significato specifico
    med. specifična bolezen malattia specifica
    fiz. specifična teža peso specifico
    fiz. specifična toplota calore specifico
    fiz. specifični upor resistenza specifica

    2. (značilen, tipičen) caratteristico, tipico, peculiare