pohitéti (-ím) | pohitévati (-am) perf., imperf. affrettarsi, affrettare, far presto, spicciarsi, sbrigarsi; precipitarsi:
pohiteti po zdravnika affrettarsi a chiamare il medico
pohiteti z odgovorom affrettarsi a rispondere
pohiteti z delom sbrigare in fretta il lavoro
pohiteti (steči)
domov precipitarsi a casa
pohiti no vendar! dai, sbrigati!
Zadetki iskanja
- pōi
A) avv.
1. potem, zatem (časovno):
o prima o poi non fa differenza prej ali potem ni nobene razlike
il giorno del poi pren. šalj. nikoli, o svetem nikoli
prima o poi prej ali slej
a poi drugič, pozneje
in poi poslej:
d'ora in poi odslej naprej
per poi za pozneje
il giorno, la settimana, il mese, l'anno poi dan, teden, mesec, leto zatem
2. potem (prostorsko):
prima c'è l'incrocio, poi la piazza najprej je križišče, potem trg
3. poleg tega, pa:
quanto poi al compenso se ne riparlerà kar zadeva plačilo, se bomo domenili pozneje
4. no, torej, pa, vendar:
ti decidi poi a venire? no, boš prišel ali ne?
B) m bodočnost, prihodnost:
il prima e il poi preteklost in prihodnost
il senno del poi poznejše izkušnje - poigráti (-ám) | poigrávati (-am)
A) perf., imperf.
1. muz. suonare
2. pren. atteggiarsi, disegnarsi, palesarsi:
okrog ust mu poigrava nasmeh la bocca gli si atteggia a sorriso
B) poigráti se (-ám se) | poigrávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. giocare, giocherellare
2. pren. giocare con, civettare, gingillarsi con; trastullarsi; prendersi gioco di:
poigravati se s fantom civettare con il ragazzo
4. pren. essere in balia di:
valovi so se poigravali z ladjo la nave era in balia dei marosi - pois tujka franc. m invar. tekstil krogec:
stoffa a pois krogčasto blago - poíti (-ídem) perf. finire, mancare, venir meno, esaurirsi, essere esaurito:
zaloge hrane bodo kmalu pošle le scorte di viveri stanno per esaurirsi
nekaj časa ga je poslušal, potem pa mu je potrpežljivost pošla per un po' lo stette a sentire, poi gli venne meno la pazienza
prva izdaja knjige je pošla la prima edizione del libro (si) è esaurita - pojasnílo (-a) n spiegazione, chiarimento, informazione, indicazione, delucidazione, puntualizzazione, ragione, schiarimento, precisazione, commento:
zahtevati od koga pojasnilo, vprašati koga za pojasnilo domandare ragione a qcn. di qcs.; chiedere una spiegazione, un chiarimento a qcn., domandare ragione di qcs. a qcn.
dati pojasnilo dare una spiegazione - pójdi (-te) inter.
1. su, via, suvvia, dai, va:
pojdi k vragu e va' al diavolo, va' a farti frate
pojdi se solit va' a farti friggere, e va' in malora
vulg. pojdi v rit vaffanculo
2. (za izražanje začudenja, zavrnitve) ma no, macché:
pojdi no ma va' là - pojédina (-e) f pranzo, banchetto; knjiž. convito, dape; ekst. ribotta, bisboccia:
poročna pojedina pranzo di nozze
udeležiti se pojedine partecipare a un convito
prirediti pojedino dare, offrire un pranzo
pojedina v prijateljski družbi knjiž. agape, pranzo, banchetto fra amici - pojésti (-jém) perf. ➞ jesti
1. mangiare; ekst. consumare, spolverare, spazzare
2. pren. consumare; divorare:
ves dobiček je pojedla inflacija tutto il profitto se l'è divorato l'inflazione
pojesti besedo, obljubo mancare, venir meno alla parola, alla promessa
saj ga bodo uši pojedle è un pidocchioso
pojesti hudiča in pol mangiare a crepapelle, a quattro palmenti
pojesti imetje dilapidare un patrimonio
pojesti vso modrost z veliko žlico darsi arie di saccentone, sapere dove il diavolo tiene la coda
pojesti koga z očmi mangiarsi uno con gli occhi
biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi - pokadíti (-ím)
A) perf. tr.
1. fumare:
pokaditi cigareto fumare una sigaretta
2. agr. fumigare; rel. incensare
3. pren. incensare, lusingare:
pren. pokaditi mu z lepimi besedami incensarlo con belle parole
pren. pokaditi komu (kaznovati) punire qcn.
pren. pokaditi pipo miru fumare il calumet della pace, fare la pace
B) pokadíti se (-ím se) perf. refl.
1. intr. fumare
2. tr. mandar fumo:
drva so se pokadila la legna mandò fumo
impers. pren. zbežal je, da se je kar pokadilo za njim è scappato a gambe levate - poklícan (-a -o) adj.
1. chiamato (tudi pren.); competente:
nisem poklican za razpravljanje o tem non sono, non mi sento chiamato a discuterne
2. (izbran) chiamato, predestinato:
čuti se poklicanega za velika dejanja si crede predestinato a grandi imprese - poklícati (-klíčem) perf. ➞ klicati
1. chiamare, richiamare:
poklicati nazaj revocare, richiamare, chiamare indietro
2. invitare; convocare:
sodišče ga je poklicalo za pričo è stato convocato dal tribunale in veste di testimone
3. chiamare, mandare per:
poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
4. chiamare, svegliare
5. (po telefonu) chiamare, telefonare, dare un colpo di telefono
6. pren. predestinare; rel.
Bog ga je poklical k sebi Dio l'ha chiamato a sé
poklicati koga na svatbo invitare qcn. alle nozze - pôkoj (-ója) m
1. pensione, pensionamento; riposo:
iti v pokoj andare in pensione, a riposo; pensionarsi
učitelj v pokoju maestro in pensione, pensionato
2. quiete, pace, requie:
tavati okrog brez pokoja vagare senza tregua
rel. Bog mu daj večni pokoj riposi in pace - pokônci adv. diritto, eretto; su, in piedi:
držati se pokonci stare diritto
komaj se držati pokonci reggersi a malapena in piedi
pren. upanje ga drži pokonci la speranza lo mantiene in vita
planiti pokonci alzarsi su, balzare in piedi
pren. biti pokonci (biti zdrav, bolje se počutiti) essere sani, stare bene; (biti buden, vstati) stare su, stare svegli, alzarsi (biti vznemirjen, pozoren) essere in subbuglio; stare all'erta; (biti zaposlen) essere impegnati
biti zgodaj pokonci alzarsi presto
ob zločinu je bilo pokonci vse mesto il delitto sconvolse l'intera città
pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija alla ricerca del delinquente erano impegnate tutte le forze dell'ordine
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. lasje so mi šli pokonci mi si rizzarono i capelli, presi una terribile paura
pren. držati pokonci (podjetje, revijo ipd. ) tenere in piedi (un'azienda, una rivista,...)
pren. imeti ušesa pokonci essere tutto orecchi
pren. nositi glavo pokonci andare con la testa eretta
pren. postaviti se pokonci ribellarsi
pren. spraviti otroke pokonci (vzgojiti) allevare i bambini
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - pokúsiti (-im) | pokúšati (-am) perf., imperf. assaggiare, gustare; provare; sentire; knjiž. delibare; degustare:
povabil jih je, da bi pokusili novo vino li invitò a gustare, ad assaggiare il vino nuovo
pokusi, kako dobro je tole vino senti com'è buono questo vino - pól (-a) m
1. geogr. polo:
južni, severni pol Polo Sud, Polo Nord
2. elektr. polo:
negativni, pozitivni pol polo negativo, polo positivo
zvezati pola collegare i due poli
priključiti na pol collegare a un polo
3. pren. polo:
miselni, čustveni pol umetnika il polo concettuale, il polo sentimentale dell'artista
astr. nebesni pol polo celeste
fiz. magnetni pol polo magnetico
geogr. pol mraza, toplote polo del freddo, del caldo - pól adv.
A)
1. mezzo; metà; semi-:
pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
pol ure hoda mezz'ora di cammino
prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
na pol porušen semidistrutto
2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
dekle in pol un fiore di ragazza
možak in pol un vero galantuomo
pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
študirati pol večnosti studiare un'eternità
ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco
3.
iti na pol spaccarsi in due
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
poslušati samo na pol ušesa essere disattento
voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue
B) pól f inv. mezzo:
ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
pet minut do pol devetih le otto e venticinque - pôla (-e) f
1. foglio:
preganiti polo piegare il foglio
vprašalna pola questionario
obrt. krojna pola cartamodello
tisk. avtorska pola foglio d'autore
tisk. tiskarska pola foglio stampato
2. obrt. (del ženskega krila) telo:
krilo na štiri pole gonna a quattro teli
3. min. strato; bot.
klicna pola (zarodna plast) cotiledone; zool. foglietto embrionale - poléno (-a) n pezzo di legno, tondo; pren.
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote - poletávati (-am) | poletéti (-ím) imperf., perf.
1. volare; (začeti leteti) prendere il volo; decollare (aereo):
poleteti navpično impennarsi
2. (z letalom opraviti določeno pot) volare:
poleteti v Rim volare a Roma
pren. poleteti z mislijo andare col pensiero a