sónce (-a) n
1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale
2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice
3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza
4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole
5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole
Zadetki iskanja
- sooblikováti (-újem) imperf. formare, modellare insieme; contribuire a modellare:
naselje sooblikujeta kraški svet in tipični slog hiš a modellare l'abitato sono stati insieme il carso e lo stile tipico delle case - soppesare v. tr. (pres. soppeso)
1. potežkati
2. pren. pretehtati:
soppesare i pro e i contro pretehtati razloge za in proti - soprannumero
A) avv.
soprannumero, in soprannumero nadštevilno, preveč
B) agg. invar. dodaten, naduren, ekstra:
il lavoro soprannumero verrà pagato a parte nadurno delo bo plačano posebej - soprano
A) agg.
1. gornji (v krajevnih imenih):
Petralia Soprana e Petralia Sottana Gornja in Spodnja Petralia
2. glasba sopranski
B) m glasba sopran
C) m, f (m pl. -ni; f pl. soprano) glasba sopranist, sopranistka - soprintendēnza f
1. nadzorstvo; vodenje
2. državna uprava, državno ravnateljstvo:
soprintendenza ai beni storici e artistici državna uprava zgodovinskih in umetniških spomenikov - sorazmérje (-a) n
1. proporzione; ragione:
sorazmerje človeškega telesa le proporzioni del corpo umano
obratno, premo sorazmerje proporzione, ragione inversa, diretta
2. correlazione, proporzione, proporzionalità, corrispettività:
dobiček ni v sorazmerju z vloženim denarjem il ricavato non è in proporzione con il denaro investito - sordina f glasba dušilo:
in sordina, alla sordina tiho; pren. skrivaj
mettere la sordina utišati (tudi pren.) - sorgere*
A) v. intr. (pres. sorgo)
1. vstati, vstajati; dvigniti, dvigovati se
2. vziti, vzhajati
3. izvirati
4. zbuditi, zbujati se; poroditi se; priti do:
mi è sorto un sospetto v meni se je zbudil sum
sono sorte complicazioni prišlo je do zapletov
5. pren. priti do, povzpeti se do česa:
sorgere in fama zasloveti
B) m (le sing.) vzhod, vzhajanje:
il sorgere del sole sončni vzhod - sorpassare v. tr. (pres. sorpasso)
1. preseči, presegati
2. avto prehiteti
3. prekositi, prekašati:
sorpassare qcn. in intelligenza koga prekašati po inteligenci
sorpassare ogni limite pretiravati - sorprēndere*
A) v. tr. (pres. sorprēndo) zalotiti; presenetiti, presenečati; iznenaditi:
sorprendere la buona fede di qcn. pren. koga prevarati
sorprendere il ladro in flagrante zalotiti tatu na delu
B) ➞ sorprēndersi v. rifl. (pres. mi sorprēndo) začuditi se, osupniti - sorso m požirek (tudi ekst.):
in un sorso na dušek - sōrte f
1. usoda:
buona sorte sreča
cattiva, mala sorte nesreča
affidarsi, rimettersi alla sorte prepustiti se usodi
avere, toccare in sorte usojeno biti
tentare la sorte preizkusiti srečo
2. naključje, slučaj:
per sorte slučajno
estrarre, tirare a sorte (sorteggiare) žrebati - sospensione f
1. obešanje:
lume in sospensione viseča luč
tiro in sospensione šport met iz skoka (košarka)
2. kem. suspenzija
3. avto vzmetenje
4. prekinitev; odlog, odlaganje:
sospensione d'armi voj. prekinitev sovražnosti
sospensione del lavoro prekinitev dela
sospensione di una seduta prekinitev seje
5. suspenz, začasna odstranitev, odstavitev, začasna prepoved:
sospensione a divinis relig. suspenz
sospensione dall'impiego začasna odstavitev iz službe
6. lit. aposiopeza
7. pren. negotovost, skrb, zaskrbljenost - sospeso agg.
1. gradb.
ponte sospeso viseči most
2. neodločen, nerešen; neplačan:
conto in sospeso neporavnan račun
tenere in sospeso pustiti neodločeno, nerešeno
3. negotov, nemiren, nestrpen:
essere, stare col cuore sospeso biti negotov, nestrpno pričakovati
essere sospeso a un filo viseti na nitki
stare col fiato sospeso zadrževati dih (od razburjenja, strahu) - sostanza f
1. filoz. substanca, podstat
2. snov, tvar:
sostanza solida, liquida, gassosa trdna, tekoča, plinska snov
3. kem. sestavina
4. anat. snov; skorja:
sostanza bianca možganska bel, belina
sostanza grigia siva možganska skorja
5. jedro, bistvo, vsebina:
in sostanza v bistvu, skratka
badare alla sostanza e non alla forma gledati na vsebino, ne na obliko
6. hranljivi del; hranljivost:
piatto di molta sostanza zelo hranljiva jed
dare sostanza hraniti
7.
sostanze pl. premoženje, imetje, bogastvo:
consumare, dilapidare le proprie sostanze zapraviti, razsipati premoženje - sostituzione f
1. zamenjava, nadomeščanje, substitucija:
in sostituzione di namesto (koga, česa)
2. jezik zamenjava, substitucija (glasu)
3. mat. zamenjava - sotterraneo
A) agg. podzemeljski, podzemen, podzemski:
mondo sotterraneo podzemlje; ekst. pekel
B) m
1. podzemnica
2. mont.
in sotterraneo pod zemljo, podzemen (kop) - sottigliezza f
1. tenkost
2. pren. bistroumnost, ostroumnost, prefinjenost, pretanjenost
3.
sottigliezze pl. dlakocepstvo, pikolovstvo, pedantnost:
perdersi in sottigliezze zgubljati se v dlakocepstvu - sottinteso
A) agg.
è sottinteso, resta sottinteso jasno je, se razume
B) m skrita misel, zadnja misel; namig, aluzija:
senza sottintesi jasno in naravnost
parlare per sottintesi namigovati