Franja

Zadetki iskanja

  • amico

    A) agg. (m pl. -ci) prijateljski, naklonjen; znan; zavezniški:
    intenzioni amiche prijateljski nameni
    viso amico prijateljski, znan obraz
    paese amico prijateljska dežela

    B) m (f -ca)

    1. prijatelj, prijateljica; dragi, draga:
    l'amico del cuore najljubši prijatelj
    amico d'infanzia prijatelj iz otroštva
    amico intimo intimni prijatelj
    amici per la pelle prijatelja do smrti
    l'amico dell'uomo najboljši človekov prijatelj
    PREGOVORI: dagli amici mi guardi Iddio che dai nemici mi guardo io preg. varuj me, Bog, pred prijatelji, pred sovražniki se bom že sam

    2. evfemistično ljubček, ljubimec

    3. pajdaš:
    è stato acchiappato sia lui che l'amico ujeli so tako njega kot njegovega pajdaša
  • ammēnda f

    1. povračilo, nadomestilo; globa:
    fu condannato a una lieve ammenda naložili so mu majhno globo

    2. pren.
    fare ammenda priznati krivdo, opravičiti se:
    ha fatto ampia ammenda dell'ingiusto giudizio pošteno se je opravičil zaradi krivične sodbe
  • ammissibile agg. dopusten, sprejemljiv:
    è un'ipotesi ammissibile to je sprejemljiva domneva
    non è ammissibile che nedopustno je, da, ne sme se dopustiti, da
  • ammissione f

    1. pripustitev, sprejem:
    esame d'ammissione sprejemni izpit
    chiedere l'ammissione a un concorso prijaviti se na natečaj

    2. priznanje:
    l'ammissione di una colpa priznanje krivde

    3. soglašanje:
    per comune ammissione po splošnem mnenju
  • amo m trnek:
    abboccare all'amo pren. zgrabiti za vabo, ujeti se v past
    tendere l'amo a qcn. pren. komu nastaviti vabo, past
  • amore m

    1. ljubezen:
    amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
    amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
    amore per un amico ljubezen do prijatelja
    essere tutto amore biti naklonjen
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    per amore di qcn. komu na ljubo
    fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
    per amore di qcs. zaradi:
    per amore di pace zaradi ljubega miru
    amore di sé sebičnost
    amor proprio samoljubje

    2.
    amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
    fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
    patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

    3.
    amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
    provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
    amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

    4. ljubezen, navezanost, pohlep:
    amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
    amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

    5.
    è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
    la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
    canta che è un amore čudovito poje

    6.
    amori pl. ljubezenske dogodivščine:
    non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
    PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
    chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
    l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec
  • àmpak

    A) adv. pog. però; quanto:
    ampak smo imeli srečo! però abbiamo avuto fortuna!
    iron. ampak si pameten! quanto sei furbo!

    B) konj.

    1. bensì, ma:
    prosil ga nisem jaz, ampak je on mene non sono stato io a pregarlo ma lui a pregare me

    2. (ne samo, ne le — ampak tudi) non solo — ma anche:
    ni le svetoval, ampak tudi pomagal non soltanto lo consigliò, ma anche lo aiutò

    3. (za izražanje nasprotja s prej povedanim) ma:
    lep je, ampak drag è bello, ma caro

    4. (na začetku stavka) ma:
    ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem ma parliamo piuttosto d'altro
  • analisi f

    1. analiza; razčlenjevanje, razčlenitev:
    analisi logica jezik stavčna analiza
    analisi grammaticale jezik besedna analiza
    analisi del sangue med. analiza krvi
    analisi dell'urina med. analiza urina
    analisi quantitativa, qualitativa kvalitativna, kvantitativna analiza
    analisi spettrale, gravimetrica kem. spektralna, gravimetrična analiza

    2. analiza, temeljit pregled, presoja, ocena:
    procedere all'analisi di un fenomeno sociale lotiti se analize družbenega pojava
    condurre un'accurata analisi di un problema temeljito razčleniti problem
    analisi psicologica psihološka analiza
    in ultima analisi v bistvu, konec koncev, navsezadnje

    3. psihoanaliza
  • anca f bok; kolk; bedro:
    menare anca hoditi
    avere buona anca biti dober hodec
    muovere le anche migati z boki
    dare d'anche pobegniti
    battersi l'anca tolči se po bokih (v znak žalosti, obupa)
  • anche cong.

    1. tudi:
    anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti

    2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
    Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi

    3. (podkrepi idejo možnosti)
    avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal

    4. celo:
    l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
    c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo

    5. četudi, čeprav:
    anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
    anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
    anche se čeprav
    anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
    quand'anche recimo tudi, da
  • ancora f sidro:
    gettar l'ancora, dar fondo all'ancora zasidrati se
    star sull'ancora biti zasidran
    levare, salpare l'ancora dvigniti sidro
    ancora di salvezza pren. zadnje upanje
  • andazzo m grda navada, razvada:
    si spende troppo, bisogna finirla con questo andazzo preveč se troši, treba bo prenehati s to grdo navado
  • anēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

    1. obroč; člen, kolobar; krog:
    gli anelli della catena členi verige
    anello d'ormeggio obroč za privezovanje (plovila)
    anello stradale gradb. krožna cesta, cestni obroč
    gli anelli di Saturno astr. Saturnovi prstani
    gli anelli šport krogi (gimnastika)
    ad anello v obliki kroga
    essere l'anello di congiunzione pren. biti posrednik, posredovati

    2. prstan:
    anello d'oro zlat prstan
    anello di fidanzamento, matrimoniale zaročni, poročni prstan
    anello episcopale (pastorale) škofovski prstan
    dare, prendere l'anello knjižno poročiti, poročiti se

    3. zool. kolobar, člen

    4. bot.
    anello annuale letnica

    5. kem. obroč

    6. šport krožna proga

    7.
    le anella f pl. pesn. kodri, kodrasti lasje
  • angažírati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. (nastaviti) scritturare (un attore)

    2. impegnare

    B) angažirati se (-am se) perf., imperf. refl. impegnarsi (a fondo), dedicarsi completamente a:
    angažirati se pri delu dedicarsi completamente al lavoro, impegnarsi a fondo nel lavoro
  • anima f

    1. duša, duh:
    l'anima e il corpo duša in telo
    l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
    anima nera pren. brezvestnež
    non avere anima biti brezdušen
    cura di anime dušno pastirstvo
    darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
    essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
    rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
    rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
    tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
    toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
    vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
    all'anima! primojduš!
    volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
    giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

    2. duša, oseba, človek:
    un paese di poche anime vas z nekaj dušami
    non c'è anima viva ni žive duše
    un'anima dannata zlobnež, hudobnež
    un'anima in pena nemiren, begajoč človek
    la buon'anima pokojnik, pokojnica

    3. duša, osrednji (notranji) del:
    l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla
  • animo m

    1. duh:
    stato d'animo duševno razpoloženje
    forza d'animo duševna moč
    mettere l'animo in pace vdati se
    avere l'animo, avere in animo di fare qcs. nameravati kaj storiti
    di buon animo rade volje
    ad un animo soglasno

    2. srce, moč; pogum:
    avere l'animo (di) imeti pogum, upati si
    prendere animo drzniti si
    perdersi d'animo izgubiti pogum
    non mi è bastato l'animo di dargli la cattiva notizia nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal slabo novico
    animo! pogumno!
  • animosamente avv.

    1. hrabro, pogumno:
    lottarono animosamente hrabro so se borili

    2. sovražno:
    trattare animosamente una persona sovražno se vesti do koga
  • annodare

    A) v. tr. (pres. annōdo) zavozlati; zvezati:
    annodare i lacci delle scarpe zavezati vezalke na čevljih
    annodare relazioni pren. navezati odnose

    B) ➞ annodarsi v. rifl. (pres. mi annōdo) zavozlati si, zvezati si:
    annodarsi la cravatta zavezati si kravato
    il gomitolo si è tutto annodato klobčič se je čisto zapletel, zavozlal; pren. zmesti se, zaplesti se:
    dopo alcuni bicchieri la lingua gli si annodava po nekaj kozarcih se mu je jezik zapletal
  • apērto

    A) agg.

    1. odprt:
    una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
    lettera aperta odprto pismo
    vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
    sillaba aperta odprt zlog
    questione aperta odprto vprašanje
    accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
    rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
    tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

    2. širok, razsežen, prostoren

    3. pren. očiten, jasen, odkrit:
    è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
    carattere aperto odkrit značaj
    a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

    4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
    persona aperta človek širokih pogledov

    B) m odprto, prosto, zunaj:
    all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

    C) avv. jasno, odkrito:
    parlare aperto govoriti odkrito
  • appena

    A) avv. komaj, šele:
    riesco appena a muovermi komaj se premikam
    sono appena le dieci šele deset je ura

    B) cong.
    (non) appena brž ko:
    (non) appena avrò finito il mio lavoro, partirò per un viaggio brž ko bom končal delo, bom odšel na potovanje