sfortunato agg. nesrečen
PREGOVORI: sfortunato al gioco fortunato in amore preg. smola pri igri, sreča v ljubezni
Zadetki iskanja
- sgnaccare v. tr. (pres. sgnacco) voj. žarg.
sgnaccare dentro, in prigione vtakniti, vreči v keho, v arest - sgomento1 m strah, preplašenost, tesnoba:
essere in preda allo sgomento biti ves prestrašen
riaversi dallo sgomento, vincere lo sgomento premagati strah - shízma (-e) f rel. scisma; knjiž.
shizma med besedami in dejanji disaccordo fra le parole e i fatti - shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.
1. riporre, serbare, conservare:
shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere
2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità
3. inform. memorizzare, immagazzinare:
shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file - si1 pron. se, si (sebe, sebi)
1. (s povratnimi glagoli)
si rade ogni giorno brije se vsak dan
si stupisce di tutto vsemu se čudi
2. (s povratnimi glagoli s predmetom v 3. sklonu)
in poco tempo si è fatto un nome v kratkem času si je ustvaril ime
3. (v brezosebni rabi)
non si vive di solo pane ne živiš, človek ne živi samo od kruha
4. (v pasivni rabi)
non si fa credito ne dajemo na kredit
affittasi (v oglasih) oddaja se, oddajamo - sicèr
A) konj.
1. altrimenti, se no:
brž mi pomagaj, sicer bo prepozno aiutami subito, se no sarà troppo tardi
2. peraltro, altrimenti:
za konec tedna kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma per il fine settimana andiamo da qualche parte, altrimenti siamo sempre in casa
3. ○, comunque:
sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli non è stato facile, ma infine siamo addivenuti a un accordo
4. in sicer e cioè, e precisamente:
kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer: s šivi, s hrustancem in s sklepi le ossa connettono fra loro in tre modi, e precisamente: con suture, cartilagini e giunture
B) adv.
1. altrimenti:
lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo è bello se gli individui che lavorano insieme s'intendano anche altrimenti
2. (za izražanje pridržka) peraltro, comunque:
strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna non è un esperto, ma sa comunque tante cose - sicèršnji (-a -e) adj.
1. altro, rimanente:
športni in siceršnji uspehi i successi nel campo dello sport e altri
2. (običajen, splošen) generale, usuale:
ravnati v nasprotju s siceršnjimi navadami comportarsi contrariamente agli usi - sicuro
A) agg.
1. varen:
asilo sicuro varno zatočišče
2. prepričan:
sei proprio sicuro che fosse lei? ali si res prepričan, da je bila ona?
3. gotov, odločen, samozavesten; vešč; nezgrešljiv:
essere sicuro in qcs. biti gotov v kaj
mostrarsi sicuro del fatto suo pog. kazati se samozavestnega
colpo sicuro nezgrešljiv udarec
4. zanesljiv:
amico sicuro zanesljiv prijatelj
notizia da fonti sicure vest iz zanesljivih virov
di sicuro zanesljivo, zagotovo
B) avv. da, seveda, vsekakor
C) m sing.
1. gotovo, zanesljivo:
dare qcs. per sicuro biti o čem trdno prepričan
2. varno (mesto):
essere al sicuro biti na varnem - significato m
1. pomen; smisel:
significato proprio e figurato dobesedni in preneseni pomen
parole senza significato nesmiselne besede
2. jezik označenec
3. pren. pomembnost, vrednost - signifikánt (-a) m lingv. (označujoče) significante:
signifikant in signifikat significante e significato - signora f
1. (nagovorno) gospa:
la signora è servita izvolite, gospa
Signore e signori gospe in gospodje
la signora maestra gospa učiteljica
2. žena, soproga:
i miei ossequi alla signora pozdravite, prosim, gospo!
3. gospa, ženska; (ženska) stranka:
parrucchiere per signora damski frizer
4. gospodinja
5. gospa, vladarica, graščakinja, kraljica
6. relig.
Nostra Signora Mati božja
7. gospa (ženska gosposkega obnašanje; bogata ženska):
una vera signora prava gospa
fare la signora biti gospa, živeti gosposko
8.
la Signora šport šalj. (nogometno moštvo) Juventus - sijáj (-a) m
1. lucentezza; knjiž. lucore:
kovinski, svileni sijaj lucentezza metallica, serica
2. (svetloba, sij) luce, bagliore
3. pren. (veliko razkošje) pompa, sfarzo, splendore; magnificenza, regalità; pejor. sfoggio:
blišč in sijaj dvora lo splendore e lo sfarzo della corte - sijáti (síjem) imperf.
1. splendere, brillare, knjiž. raggiare (tudi pren.):
sijala je v vsej svoji lepoti splendeva in tutta la sua bellezza
2. risplendere, rifulgere
3. pren. (sijati skozi) trasparire; knjiž. tralucere, raggiare:
sijati od sreče, ponosa raggiare di felicità, di orgoglio
na vseh obrazih sije veselje da tutti i volti traluce la gioia
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia risplende il sole, viene il sereno - silēnzio m (pl. -zi)
1. tišina; ekst. mir:
silenzio assoluto, di tomba popolna, grobna tišina
il silenzio dei boschi gozdna tišina
giornata di silenzio admin. lovstvo enodnevna prepoved lova
ridurre al silenzio voj. onesposobiti sovražnikov ogenj
2. molk, tišina:
silenzio! tiho!
silenzio stampa časopisni molk
ascoltare in silenzio molče poslušati
fare silenzio molčati
3. pozaba:
cadere nel silenzio pasti v pozabo
passare qcs. sotto silenzio česa ne omenjati, zamolčati
vivere nel silenzio živeti samotno, vstran
4. voj. povečerje, znak za tišino
PREGOVORI: il silenzio è d'oro, la parola d'argento preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato - simbólen (-lna -o) adj. simbolico, emblematico; tipico:
simbolna govorica barv il linguaggio simbolico dei colori
lit. simbolna drama dramma simbolista
etn. simbolno število numero simbolico
simbolno znamenje samoglasnikov v stenografiji simboleggiatura delle vocali in stenografia
filoz. simbolna logika logica simbolica; logistica
rel. simbolno jagnje agnello tipico - singulto m kolcanje; riganje; ihtenje:
avere il singulto kolcati
scoppiare in singulti bruhniti v jok - sintesi f
1. filoz. sinteza
2. ekst. povzetek:
esporre in sintesi qcs. kaj strnjeno prikazati
fare una sintesi di qcs. strniti, povzeti kaj
3. biol., kem. sinteza:
sintesi clorofilliana fotosinteza
sintesi proteica beljakovinska sinteza - sintéza (-e) f
1. sintesi (tudi filoz. ):
analiza in sinteza analisi e sintesi
2. ekst. sintesi; sunto, compendio, riepilogazione
3. kem. sintesi:
bot. svetlobna sinteza sintesi clorofilliana
biol. beljakovinska sinteza sintesi proteica - sintonia f
1. elektr. uglašenost na valovno dolžino; usklajenost frekvenc; sintonija
2. pren. uglašenost, skladnost, soglasje:
essere in sintonia pren. biti na isti valovni dolžini