Franja

Zadetki iskanja

  • sistēma m (pl. -mi)

    1. astr. sistem:
    sistema solare sončni sistem

    2. anat., bot. sistem, sestav, aparat:
    sistema nervoso živčni sistem, živčevje
    sistema respiratorio dihalni sistem, dihala
    sistema fogliare listje

    3. tehn. sistem, sestav (strojev, naprav):
    sistema di pulegge sistem jermenic
    sistema di ingranaggi sistem zobatih koles

    4. geol., geogr. sistem:
    sistema cretacico kredni sistem
    sistema fluviale, idrografico vodovje
    sistema montuoso, orografico gorovje

    5. ekon. sistem:
    sistema bancario bančni sistem
    sistema monetario denarni sistem

    6.
    sistema di misura merski sistem
    sistema metrico decimale decimalni merski sistem
    sistema CGS fiz. CGS sistem

    7. inform. sistem:
    sistema operativo operacijski sistem
    analisi dei sistemi sistemska analiza
    sistema per l'elaborazione dei dati sistem za obdelavo podatkov
    sistema a schede perforate per l'elaborazione dei dati sistem obdelave podatkov na luknjane kartice

    8. kem.
    sistema periodico degli elementi periodični sistem elementov

    9. polit.
    sistema costituzionale ustavni sistem
    sistema elettorale volilni sistem
    contestare il sistema ekst. zavračati sistem, oporekati sistemu

    10. pren. red, način, pravilo, navada:
    sistema di vita življenjske navade
    avere il sistema di fare qcs. imeti navado kaj narediti
    questo non è il sistema di lavorare tako se ne dela
  • sistemare

    A) v. tr. (pres. sistēmo)

    1. urediti, urejati; pospraviti, pospravljati:
    sistemare i libri pospraviti knjige

    2. poravnati:
    sistemare una lite poravnati spor

    3. nastaniti

    4. zaposliti, zaposlovati

    5. (ugodno) poročiti:
    cosa non farebbe per sistemare la figlia česa vsega ne bi storil, da poroči hčerko!

    6. pog. kaznovati:
    sistemare qcn. per le feste dati komu pošteno lekcijo

    B) ➞ sistemarsi v. rifl. (pres. mi sistēmo)

    1. nastaniti se

    2. zaposliti se

    3. poročiti se
  • síto (-a) n

    1. setaccio, staccio, buratto, crivello, vaglio:
    gradbeno sito (za gašeno apno) cola
    mreža, obod sita retina, telaio del setaccio
    presejati skozi sito setacciare
    fino sito vaglio a maglia fine
    stresalno sito vaglio a scossa, vibravaglio
    mlinsko sito buratto
    biti na situ essere passati al vaglio
    dati skozi sito vagliare

    2. fot. filtro
  • skónto (-a) m ekon. pog. sconto:
    dati, odobriti skonto dare, concedere uno sconto
  • skopóst (-i) f

    1. avarizia, grettezza, spilorceria, taccagneria

    2. pren. modestia, esiguità, scarsità:
    skopost podatkov la scarsità di dati
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • skùp adv. pog. (skupaj) assieme, insieme, congiuntamente, unitamente:
    spraviti skup mettere insieme
    dati skup unire, avvicinare
    tičati zmeraj skup stare sempre insieme
    denar mu kar skup leti guadagna senza troppa fatica
    spraviti skup nekaj vrstic rabberciare quattro righe
    skup se vzeti mettersi d'accordo su qcs., impegnarsi in qcs.
  • slovó (-ésa) n addio, commiato, congedo:
    oditi brez slovesa andarsene alla chetichella; andarsene senza salutare
    dati slovo congedarsi, accomiatarsi da
  • smontare

    A) v. tr. (pres. smonto)

    1. odložiti, odlagati; izkrcati (s prevoznega sredstva)

    2. demontirati; razstaviti, razstavljati

    3. vzeti dragulj iz oboda

    4. pren. vzeti, jemati pogum; potlačiti:
    smontare una notizia (sgonfiare) dati novici manjši pomen

    5. onemogočiti

    B) v. intr.

    1. stopiti, stopati s:
    smontare dal treno stopiti z vlaka

    2. končati izmeno, turnus:
    smontare di guardia izmenjati stražo

    3. zbledeti:
    il rosso del vestito ha smontato subito rdeča barva na obleki je takoj zbledela

    4. splahniti, pasti

    C) smontarsi v. rifl. (pres. mi smonto) obupati; omagati
  • sōlido

    A) agg.

    1. trden:
    corpi solidi e corpi liquidi trdna telesa in tekočine

    2. čvrst; trpežen

    3. pren. soliden, zanesljiv:
    ditta solida solidno podjetje
    testa solida razsoden mož
    offrire solide garanzie dati trdna jamstva

    B) m trdno telo
  • sopra

    A) prep.

    1. na, nad, čez:
    accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
    la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
    mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
    stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
    vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

    2. na; proti:
    buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
    dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
    stare sopra qcn. pritiskati na koga

    3. po (časovno):
    bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
    berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    4. nad, čez, več kot:
    pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
    averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
    essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

    5. o, na:
    conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
    fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
    giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
    tornare sopra una decisione premisliti si

    6. bolj kot:
    mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

    B) avv.

    1. zgoraj:
    un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
    più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

    2. prej, predhodno:
    con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

    C) agg. invar.
    sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
    la parte di sopra gornja stran

    Č) m invar.
    il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran
  • sparare2

    A) v. tr. (pres. sparo)

    1. ustreliti, streljati:
    sparare un colpo in aria ustreliti v zrak
    spararsi un colpo ustreliti se
    sparare una fucilata ustreliti s puško

    2.
    sparare calci, pugni brcati, udariti s pestjo
    sparare in rete šport streljati na vrata

    3. pren. ustreliti, streljati (kozle), klatiti:
    spararle grosse debele klatiti
    sparare una notizia in prima pagina publ. dati novici poseben poudarek

    B) v. intr. ustreliti, streljati:
    spararsi ustreliti se
    sparare nel mucchio pren. streljati vsevprek, na slepo
    sparare a salve streljati v salvah
    sparare a vista streljati brez opozorila
    sparare a zero streljati naravnost; pren. prerešetati koga z vprašanji; neusmiljeno kritizirati
  • spazio m (pl. -zi)

    1. prostor

    2. vesoljski prostor, vesolje:
    eroe dello spazio astronavt
    pionieri dello spazio vesoljski pionirji
    spazio cosmico, intergalattico, interplanetario, interstellare kozmični, intergalaktični, medplanetarni, medzvezdni prostor

    3.
    spazio aereo, atmosferico zračni prostor
    spazio intercostale anat. medrebrje
    spazio pubblico javni prostor
    spazio vitale polit. življenjski prostor

    4. pren. obseg, polje, področje; možnost:
    concedere, dare spazio a qcn. dati komu možnost

    5. časovni razmik:
    nello spazio di un giorno v enem samem dnevu

    6. tisk razpiralo, spacij
  • spiegazione f razlaga, razlaganje, pojasnilo, pojasnjevanje:
    avere una spiegazione con qcn. kaj s kom razčistiti
    chiedere una spiegazione a qcn. vprašati koga za pojasnilo, zahtevati od koga pojasnilo
    dare una spiegazione dati pojasnilo, pojasniti
  • spísek (-ska) m elenco, lista; distinta; ekon. bordereau:
    spisek nakupov lista della spesa
    volilni spisek lista elettorale
    spisek knjig, ki jih je treba naročiti elenco dei libri da ordinare
    gled. spisek prodanih vstopnic bordereau
    pren. dati na črni spisek segnare nella lista nera
  • spomín (-a) m

    1. ricordo, memoria; knjiž. reminiscenza, ricordanza, rimembranza:
    imeti odličen spomin avere una memoria d'elefante, di ferro
    motorični, vizualni spomin memoria motoria, visiva
    izbrisati iz spomina cancellare dal ricordo
    priklicati v spomin richiamare alla memoria
    ohraniti v spominu conservare nel ricordo, nella memoria
    če me spomin ne vara se ben ricordo
    živeti od spominov vivere di ricordi
    dati za spomin dare per ricordo
    obnavljati v spominu rievocare nella memoria

    2. memoria:
    počastiti spomin na padle z enominutnim molkom onorare la memoria dei Caduti con un minuto di silenzio

    3. pl. spomini (popis dogodkov, srečanj) memorie, libro di memorie
  • sporóčati (-am) | sporočíti (-ím) imperf., perf. comunicare, notificare, trasmettere, passare, riferire, segnalare:
    sporočati podatke comunicare, notificare dati
    sporočati nasprotniku uradne skrivnosti passare al nemico segreti di stato
    sporočati po radiu comunicare, trasmettere per radio
    sporočati komu pozdrave fare, mandare i saluti a qcn.
    sporočati pozdrave nekoga trasmettere i saluti di qcn.
    sporočati prek telekomunkacijskih sredstev telecomunicare
    sporočati po kablu cablare
  • spreglédati (-am) | spregledováti (-újem) perf., imperf.

    1. aprire gli occhi; vedere

    2. capire, intuire, indovinare; smascherare:
    spregledati namene nekoga intuire le intenzioni di qcn.
    spregledati špekulanta smascherare lo speculatore

    3. non vedere, lasciarsi sfuggire:
    voznik je spregledal prometni znak il conducente non vide il segnale stradale
    spregledati rdečo luč passare col rosso
    med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal nekaj napak nel correggere le bozze di stampa mi sono sfuggiti alcuni errori

    4. (hote ne videti česa nedovoljenega) lasciar perdere, sorvolare (su)

    5. (ne upoštevati) ignorare, trascurare:
    spregledati nekaj pomembnih dejstev trascurare alcuni importanti dati di fatto

    6. jur. esentare, esimere, dispensare (da); condonare:
    spregledati dolg esentare qcn. dal pagamento del debito
  • spunto1 m

    1. gled. začetne besede

    2. glasba prvi takti

    3. ekst. pobuda, sugestija, namig:
    dare, offrire lo spunto dati pobudo za
    prendere lo spunto da izhajati iz

    4. cik (vina)
  • sputare

    A) v. tr. (pres. sputo)

    1. pljuniti, pljuvati; izpljuniti:
    sputare bile, veleno pren. bruhati ogenj in žveplo
    sputare l'osso pren. vrniti vzeto, ukradeno; izblebetati, kar bi radi zamolčali
    sputare i polmoni pren. močno kašljati; ekst. govoriti na vsa pljuča
    sputare il rospo pren. dati si duška
    sputare sangue pren. garati kakor črna živina
    sputare sentenze pren. vsiljivo deliti nauke

    2. pren. bruhati:
    il vulcano sputa lava ognjenik bruha lavo

    B) v. intr. pljuniti, pljuvati:
    sputare addosso a, in faccia a, su pren. pljuvati na
    sputare nel piatto in cui si mangia pren. pljuvati v lastno skledo
    sputare tondo pog. govoriti domišljavo, postavljaško