fissare
A) v. tr. (pres. fisso)
1. pritrditi, pričvrstiti; fiksirati:
fissare un chiodo zabiti žebelj
fissare gli occhi su qcn., qcs. zastrmeti se v koga, v kaj
fissare una negativa foto fiksirati negativ
2. določiti, rezervirati:
fissare un appuntamento dogovoriti se za sestanek
fissare un posto a teatro rezervirati sedež v gledališču
B) ➞ fissarsi v. rifl. (pres. mi fisso)
1. nastaniti se, ustaliti se:
dopo mille peregrinazioni si è fissato a Roma po brezkončnem romanju se je ustalil v Rimu
2. pren. stalno misliti na kaj, vztrajati pri čem, vtepsti, zapičiti si v glavo:
si è fissato di divenire un pittore v glavo si je vtepel, da bo postal slikar
Zadetki iskanja
- formalizzarsi v. rifl. (pres. /mi/ formalizzo) zameriti, čuditi se, spotikati se, zgražati se (nad nespoštovanjem pravil obnašanja):
non si formalizzi se la serviamo alla buona ne zamerite, če vam postrežemo kar po domače - formica f
1. zool. mravlja:
formica operaia mravlja delavka
formica rossa rdeča mravlja (Formica rufa)
2.
essere la formica del sorbo pren. ne zmeniti se za to, kar pravijo drugi
andare a passo di formica pren. hoditi po polžje
avere il cervello di una formica pren. biti kurje pameti, biti kot furmanski konj
essere attivo come una formica pren. biti priden, delaven kot mravlja - formicolare v. intr. (pres. formicolo)
1. mrgoleti, gomazeti, mravljinčiti, vrveti:
la folla formicola nella piazza množica mrgoli po trgu
la strada formicola di gente na ulici mrgoli ljudi
2. mravljinčiti:
mi formicola un braccio mravljinči me po roki - fortuna f
1.
Fortuna mitol. Fortuna
2. usoda, slepa sreča, slučaj:
volubilità della fortuna nestalnost usode
la ruota della fortuna kolo človeške usode
prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
un gioco della fortuna igra usode
dire la fortuna vedeževati
dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
a fortuna slučajno, srečno, po sreči
atterraggio di fortuna prisilni pristanek
mezzi di fortuna zasilna sredstva
3. sreča:
la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
per fortuna k sreči
fortuna che dobro, da; še sreča, da
un colpo di fortuna nenadejan uspeh
fare fortuna obogateti
un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
portar fortuna prinašati srečo
4. premoženje, imetje, bogastvo:
dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje
5. vihar, nevihta - fōrza
A) f
1. moč, sila:
forza fisica telesna moč
forza d'animo duhovna moč
la forza delle sue parole moč njegovih besed
la forza del destino moč usode
forza maggiore višja sila
le forze della natura naravne sile
far forza a (su) qcn. siliti koga
farsi forza opogumiti se
essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
perdere le forze izgubiti moči (moč)
mi mancano le forze nimam moči
essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
camicia di forza prisilni jopič
a forza, per forza na silo, po sili
a forza di z, od:
a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
in forza di na osnovi
per amore o per forza zlepa ali zgrda
a tutta forza z vso močjo
è un matematico di prima forza to je odličen matematik
PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
l'unione fa la forza preg. v slogi je moč
2. fiz. moč, sila:
forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
forza motrice gonilna sila
3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
le forze armate oborožene sile
la forza pubblica, le forze di polizia policija
chiamare la forza poklicati policijo
bassa forza navadni vojaki
essere in forza biti v popolni sestavi
forza navale mornariški odred
B) inter. naprej, dajmo!:
bella forza! prava reč!
per forza! kajpak!, seveda!
su, forza! le korajžno!, pogum!
forza Inter! dajmo, Inter! - fradicio
A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)
1. gnil, pokvarjen (tudi pren.):
mela fradicia gnilo jabolko
una società fradicia gnila družba
2. moker, premočen:
bagnato fradicio do kože premočen
innamorato fradicio zateleban, zatreskan
ubriaco fradicio pijan kot čep
B) m
1. gniloba, gnili del, gnilo
2. pren. pokvarjenost:
la storia puzza di fradicio zadeva smrdi po gnilem - francese
A) agg. francoski:
nasino alla francese prifrknjen nosek
mal francese francoska bolezen, sifilis
andarsene alla francese oditi po francosko
B)
1. m, f Francoz, Francozinja
2. m jezik francoščina - francósko adv. francese, in francese, alla francese:
govoriti francosko parlare (in) francese
oditi po francosko andarsene alla francese - fratēllo
A) m
1. brat:
fratello germano rodni brat
fratello uterino polbrat po materi
fratello di latte brat po mleku, mlečni brat
fratelli siamesi siamska dvojčka
sembrare fratelli, assomigliarsi come fratelli podobna si biti kot brata
amarsi come fratelli ljubiti se kot bratje
2. pl. otroci (iste družine), bratje in sestre, bratje
3. pren. brat, tovariš:
fratelli di sventura bratje v nesreči
fratello d'arme bojni tovariš
i fratelli massoni prostozidarji
4. relig. brat laik; sobrat
B) agg. (za samostalnikom) pren. bratski:
partiti fratelli sestrske stranke - frugare
A) v. intr. (pres. frugo) brskati:
frugare in un cassetto, nelle tasche brskati po predalu, po žepih
B) v. tr. pregledovati:
gli frugarono le tasche e tutti i bagagli pregledali so mu žepe in vso prtljago - frullare
A) v. tr. (pres. frullo) žvrkljati; stepsti, stepati; mešati v mešalniku:
frullare le uova žvrkljati jajca
frullare la frutta v mešalniku zmešati sadje
B) v. intr.
1. frfotati
2. naglo se vrteti
3. pren. rojiti, poditi se:
cosa gli frulla per il capo? kaj mu roji po glavi? - frutto m (pl. -ti)
1. plod, sad, sadež:
i frutti dei campi poljski plodovi
albero da frutto sadno drevo
frutto fuori stagione pren. nadloga
frutto proibito pren. prepovedani sad
vacca da frutto plemenska krava
frutti di mare morski sadeži
2. pren. plod, rezultat, proizvod, dosežek:
frutto dell'amore plod ljubezni, nezakonski otrok
il frutto dell'educazione vzgojni rezultat
senza frutto brez haska
a che frutto? čemu?
3. pren. korist, dobiček:
azienda che non dà frutti podjetje, ki ne prinaša dobička
4. ekon. obresti
PREGOVORI: dal frutto si conosce l'albero preg. po sadu se drevo spozna - fumo
A) m
1. dim:
far fumo dimiti se, kaditi se
sapere di fumo imeti okus po dimu
fumo negli occhi pren. pesek v oči
vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti
2. (tobačni) dim; kajenje:
le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?
3. para:
il fumo della pentola para iz lonca
4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
venditore di fumo goljuf, prevarant
PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja
5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec
6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila
B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
grigio fumo temno siva barva - fungo m (pl. -ghi) bot. goba:
fungo edule užitna goba
fungo velenoso strupena goba
risotto coi funghi gobova rižota
a fungo v obliki gobe, gobast
venire su come i funghi pren. rasti kot gobe po dežju
prendere il fungo pren. razhuditi se
fungo atomico atomska goba - fuōco
A) m (pl. -chi)
1. ogenj:
accendere il fuoco zakuriti
soffocare il fuoco ugasniti ogenj
cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
fuoco vivo močen ogenj
mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
legna da fuoco drva za kurjavo
prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
fuoco di artificio, artificiale ognjemet
a fuoco toplo:
lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
farsi, diventare di fuoco močno zardeti
scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
fuoco eterno pren. večni ogenj
2. požar:
vigili del fuoco gasilci
al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem
3. grmada:
gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado
4. ogenj, strel, streljanje:
un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
fuoco incrociato navzkrižni ogenj
cessare il fuoco ustaviti ogenj
riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
arma da fuoco strelno orožje
bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
fare fuoco ustreliti, streljati
battesimo del fuoco ognjeni krst
andare al fuoco iti v boj
5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
un uomo tutto fuoco ognjevit človek
stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
far fuoco navdušiti, razvneti
avere il fuoco addosso biti poln ognja
6. fiz. gorišče, fokus:
mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)
B) inter.
fuoco! ogenj! - ga
A) pron. (njega)
1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza
2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
(v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione
B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
sam bog si ga vedi kje chissà dove
gorje si ga mu guai a lui - gabbana f plašč, površnik:
voltare gabbana pren. obračati plašč po vetru - gádji (-a -e) adj. di, della vipera:
gadji pik morso di vipera
bibl. gadja zalega razza di vipere
po gadje pihati schizzare rabbia da tutti i pori - galoppata f
1. galopiranje, dirjanje; dir
2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku
3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo