Franja

Zadetki iskanja

  • fissare

    A) v. tr. (pres. fisso)

    1. pritrditi, pričvrstiti; fiksirati:
    fissare un chiodo zabiti žebelj
    fissare gli occhi su qcn., qcs. zastrmeti se v koga, v kaj
    fissare una negativa foto fiksirati negativ

    2. določiti, rezervirati:
    fissare un appuntamento dogovoriti se za sestanek
    fissare un posto a teatro rezervirati sedež v gledališču

    B) ➞ fissarsi v. rifl. (pres. mi fisso)

    1. nastaniti se, ustaliti se:
    dopo mille peregrinazioni si è fissato a Roma po brezkončnem romanju se je ustalil v Rimu

    2. pren. stalno misliti na kaj, vztrajati pri čem, vtepsti, zapičiti si v glavo:
    si è fissato di divenire un pittore v glavo si je vtepel, da bo postal slikar
  • formalizzarsi v. rifl. (pres. /mi/ formalizzo) zameriti, čuditi se, spotikati se, zgražati se (nad nespoštovanjem pravil obnašanja):
    non si formalizzi se la serviamo alla buona ne zamerite, če vam postrežemo kar po domače
  • formica f

    1. zool. mravlja:
    formica operaia mravlja delavka
    formica rossa rdeča mravlja (Formica rufa)

    2.
    essere la formica del sorbo pren. ne zmeniti se za to, kar pravijo drugi
    andare a passo di formica pren. hoditi po polžje
    avere il cervello di una formica pren. biti kurje pameti, biti kot furmanski konj
    essere attivo come una formica pren. biti priden, delaven kot mravlja
  • formicolare v. intr. (pres. formicolo)

    1. mrgoleti, gomazeti, mravljinčiti, vrveti:
    la folla formicola nella piazza množica mrgoli po trgu
    la strada formicola di gente na ulici mrgoli ljudi

    2. mravljinčiti:
    mi formicola un braccio mravljinči me po roki
  • fortuna f

    1.
    Fortuna mitol. Fortuna

    2. usoda, slepa sreča, slučaj:
    volubilità della fortuna nestalnost usode
    la ruota della fortuna kolo človeške usode
    prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
    un gioco della fortuna igra usode
    dire la fortuna vedeževati
    dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
    a fortuna slučajno, srečno, po sreči
    atterraggio di fortuna prisilni pristanek
    mezzi di fortuna zasilna sredstva

    3. sreča:
    la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
    per fortuna k sreči
    fortuna che dobro, da; še sreča, da
    un colpo di fortuna nenadejan uspeh
    fare fortuna obogateti
    un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
    tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
    aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
    portar fortuna prinašati srečo

    4. premoženje, imetje, bogastvo:
    dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje

    5. vihar, nevihta
  • fōrza

    A) f

    1. moč, sila:
    forza fisica telesna moč
    forza d'animo duhovna moč
    la forza delle sue parole moč njegovih besed
    la forza del destino moč usode
    forza maggiore višja sila
    le forze della natura naravne sile
    far forza a (su) qcn. siliti koga
    farsi forza opogumiti se
    essere, sentirsi in forza čutiti se pri moči, močnega
    perdere le forze izgubiti moči (moč)
    mi mancano le forze nimam moči
    essere all'estremo delle forze biti na koncu moči
    camicia di forza prisilni jopič
    a forza, per forza na silo, po sili
    a forza di z, od:
    a forza di gridare ha perso la voce od stalnega kričanja je ob glas
    in forza di na osnovi
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    a tutta forza z vso močjo
    è un matematico di prima forza to je odličen matematik
    PREGOVORI: contro la forza la ragione non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
    l'unione fa la forza preg. v slogi je moč

    2. fiz. moč, sila:
    forza centrifuga sredobežna, centrifugalna sila
    forza di gravità težnostna, gravitacijska sila
    forza motrice gonilna sila

    3. voj. (zlasti pl.) sila, vojska:
    le forze armate oborožene sile
    la forza pubblica, le forze di polizia policija
    chiamare la forza poklicati policijo
    bassa forza navadni vojaki
    essere in forza biti v popolni sestavi
    forza navale mornariški odred

    B) inter. naprej, dajmo!:
    bella forza! prava reč!
    per forza! kajpak!, seveda!
    su, forza! le korajžno!, pogum!
    forza Inter! dajmo, Inter!
  • fradicio

    A) agg. (m pl. -ci, f pl. -ce)

    1. gnil, pokvarjen (tudi pren.):
    mela fradicia gnilo jabolko
    una società fradicia gnila družba

    2. moker, premočen:
    bagnato fradicio do kože premočen
    innamorato fradicio zateleban, zatreskan
    ubriaco fradicio pijan kot čep

    B) m

    1. gniloba, gnili del, gnilo

    2. pren. pokvarjenost:
    la storia puzza di fradicio zadeva smrdi po gnilem
  • francese

    A) agg. francoski:
    nasino alla francese prifrknjen nosek
    mal francese francoska bolezen, sifilis
    andarsene alla francese oditi po francosko

    B)

    1. m, f Francoz, Francozinja

    2. m jezik francoščina
  • francósko adv. francese, in francese, alla francese:
    govoriti francosko parlare (in) francese
    oditi po francosko andarsene alla francese
  • fratēllo

    A) m

    1. brat:
    fratello germano rodni brat
    fratello uterino polbrat po materi
    fratello di latte brat po mleku, mlečni brat
    fratelli siamesi siamska dvojčka
    sembrare fratelli, assomigliarsi come fratelli podobna si biti kot brata
    amarsi come fratelli ljubiti se kot bratje

    2. pl. otroci (iste družine), bratje in sestre, bratje

    3. pren. brat, tovariš:
    fratelli di sventura bratje v nesreči
    fratello d'arme bojni tovariš
    i fratelli massoni prostozidarji

    4. relig. brat laik; sobrat

    B) agg. (za samostalnikom) pren. bratski:
    partiti fratelli sestrske stranke
  • frugare

    A) v. intr. (pres. frugo) brskati:
    frugare in un cassetto, nelle tasche brskati po predalu, po žepih

    B) v. tr. pregledovati:
    gli frugarono le tasche e tutti i bagagli pregledali so mu žepe in vso prtljago
  • frullare

    A) v. tr. (pres. frullo) žvrkljati; stepsti, stepati; mešati v mešalniku:
    frullare le uova žvrkljati jajca
    frullare la frutta v mešalniku zmešati sadje

    B) v. intr.

    1. frfotati

    2. naglo se vrteti

    3. pren. rojiti, poditi se:
    cosa gli frulla per il capo? kaj mu roji po glavi?
  • frutto m (pl. -ti)

    1. plod, sad, sadež:
    i frutti dei campi poljski plodovi
    albero da frutto sadno drevo
    frutto fuori stagione pren. nadloga
    frutto proibito pren. prepovedani sad
    vacca da frutto plemenska krava
    frutti di mare morski sadeži

    2. pren. plod, rezultat, proizvod, dosežek:
    frutto dell'amore plod ljubezni, nezakonski otrok
    il frutto dell'educazione vzgojni rezultat
    senza frutto brez haska
    a che frutto? čemu?

    3. pren. korist, dobiček:
    azienda che non dà frutti podjetje, ki ne prinaša dobička

    4. ekon. obresti
    PREGOVORI: dal frutto si conosce l'albero preg. po sadu se drevo spozna
  • fumo

    A) m

    1. dim:
    far fumo dimiti se, kaditi se
    sapere di fumo imeti okus po dimu
    fumo negli occhi pren. pesek v oči
    vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
    andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
    mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

    2. (tobačni) dim; kajenje:
    le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
    scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

    3. para:
    il fumo della pentola para iz lonca

    4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
    le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
    vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
    venditore di fumo goljuf, prevarant
    PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
    non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

    5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
    un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

    6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
    i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
    i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

    B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
    grigio fumo temno siva barva
  • fungo m (pl. -ghi) bot. goba:
    fungo edule užitna goba
    fungo velenoso strupena goba
    risotto coi funghi gobova rižota
    a fungo v obliki gobe, gobast
    venire su come i funghi pren. rasti kot gobe po dežju
    prendere il fungo pren. razhuditi se
    fungo atomico atomska goba
  • fuōco

    A) m (pl. -chi)

    1. ogenj:
    accendere il fuoco zakuriti
    soffocare il fuoco ugasniti ogenj
    cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
    fuoco vivo močen ogenj
    mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
    fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
    legna da fuoco drva za kurjavo
    prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
    dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
    fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
    fuoco di artificio, artificiale ognjemet
    a fuoco toplo:
    lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
    bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
    il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
    mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
    parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
    fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
    farsi, diventare di fuoco močno zardeti
    scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
    mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
    fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
    fuoco eterno pren. večni ogenj

    2. požar:
    vigili del fuoco gasilci
    al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
    mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

    3. grmada:
    gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

    4. ogenj, strel, streljanje:
    un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
    fuoco incrociato navzkrižni ogenj
    cessare il fuoco ustaviti ogenj
    riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
    arma da fuoco strelno orožje
    bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
    fare fuoco ustreliti, streljati
    battesimo del fuoco ognjeni krst
    andare al fuoco iti v boj

    5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
    un uomo tutto fuoco ognjevit človek
    stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
    soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
    versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
    far fuoco navdušiti, razvneti
    avere il fuoco addosso biti poln ognja

    6. fiz. gorišče, fokus:
    mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

    B) inter.
    fuoco! ogenj!
  • ga

    A) pron. (njega)

    1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
    čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
    nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
    pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
    polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

    2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
    ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
    čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
    (v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

    B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
    sam bog si ga vedi kje chissà dove
    gorje si ga mu guai a lui
  • gabbana f plašč, površnik:
    voltare gabbana pren. obračati plašč po vetru
  • gádji (-a -e) adj. di, della vipera:
    gadji pik morso di vipera
    bibl. gadja zalega razza di vipere
    po gadje pihati schizzare rabbia da tutti i pori
  • galoppata f

    1. galopiranje, dirjanje; dir

    2. hiter tek (zlasti na atletskih tekmovanjih):
    giunse al traguardo dopo una faticosa galoppata na cilj je prišel po hitrem in napornem teku

    3. pren. garanje, garaško delo, garaški napor:
    il viaggio è stato una vera galoppata potovanje je bilo pravo garaštvo