Franja

Zadetki iskanja

  • boccone m

    1. grižljaj, zalogaj:
    un boccone di pane grižljaj kruha
    mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
    guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
    levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
    contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
    boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
    boccone del prete pren. kurja škofija
    ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko

    2. ekst. pren. košček, majhna količina:
    a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem

    3. ekst. hrana, jed:
    fra un boccone e l'altro med jedjo
    ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
    è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline

    4. (zastrupljena) vaba:
    dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
    pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti
  • bodóčnost (-i) f

    1. futuro:
    načrti za bodočnost progetti per il futuro

    2. futuro, avvenire; poi:
    boljša bodočnost un futuro, un avvenire migliore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fant ima še bodočnost è un giovane di belle speranze
    vse to je še pesem bodočnosti tutto ciò è ancora nelle mani di Dio
    preteklost in bodočnost il prima e il poi
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • bogástvo (-a) n

    1. ricchezza, ricchezze; bene, beni (tudi ekst.):
    živeti v bogastvu vivere nell'agiatezza, come un papa
    zapustiti komu svoje bogastvo lasciare a qcn. le proprie ricchezze
    zdravje je največje bogastvo la salute è il massimo bene, il bene più prezioso

    2. ricchezza; risorsa:
    naravna, rudna bogastva ricchezze naturali, minerarie

    3. knjiž. (velika raznovrstnost in množina) ricchezza, dovizia:
    bogastvo barv dovizia di colori
  • boglónaj inter. (v kmečkem okolju; izraža hvaležnost) grazie, Dio te ne rimeriti:
    stokrat boglonaj! mille grazie!
    za boglonaj pa me še toži e in segno di gratitudine mi cita in tribunale
    od samega boglonaj se ne da živeti di soli grazie non si vive
  • bogpomágaj inter.; adv.; m ahimé:
    pren. kadar ponori, je z njim bogpomagaj quando va in bestia sono guai
    pren. prazna hiša je pravi bogpomagaj la casa vuota è una vera disgrazia
  • bógve adv.; inter.

    1. chissà:
    prišel je od bogve kod è venuto da chissà dove
    misli, da je bogve kaj si crede di essere chissà chi

    2. (v medmetni rabi podkrepi trditev) proprio, davvero; vivaddio:
    bogve da sem te vesel sono proprio contento di vederti
  • bōlide m

    1. astr. bolid, meteor

    2. pren. zelo hitro vozilo, leteči predmet, blisk:
    è passato come un bolide šel je mimo kot blisk

    3. šport močen strel (na vrata)

    4. dirkalni avtomobil

    5. pog. šalj. debeluh
  • bòlj adv.

    1. (stopnjuje nekatere pridevnike in prislove) più:
    bolj zelen, oddaljen, razvit più verde, più lontano, più sviluppato
    bolj naprej, zadaj più avanti, più dietro
    bolj natanko più attentamente

    2. (izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja) più, di più:
    eden je bolj molčal kakor drug uno taceva più dell'altro
    bolj in bolj mu je všeč gli piace sempre più

    3. (izraža sorazmernost dejanja) più:
    bolj psa dražiš, huje laja più stuzzichi il cane e più abbaierà

    4. (primerja istovrstne stavčne člene med seboj) più:
    pijanci so se bolj drli kot peli gli ubriachi più che cantare urlavano

    5. (omejuje pomen pridevnika ali prislova) piuttosto:
    denarja je bolj malo di soldi ce n'è piuttosto pochi

    6.
    bolj napolniti rinzeppare
    bolj odebeliti ringrossare
    bolj stisniti ricomprimere
    bolj ukriviti ricurvare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    tem bolj tanto più
    še bolj ancora (di) più
    čim bolj ... tem bolj quanto più... tanto più
    bolj kot kdajkoli quanto mai
  • bóljši (-a -e) adj.

    1. komp. od dober migliore:
    on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

    2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
    knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
    pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

    3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
    soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
    dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
    šalj. boljša polovica la dolce metà
    PREGOVORI:
    premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
    boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari
  • bolla1 f

    1. mehur, mehurček:
    bolla di sapone milni mehurček
    è finito tutto in una bolla di sapone pren. vse se je razblinilo v nič
    in bolla pren. popolnoma vodoravno (z libelo)

    2. med. mehur
  • borghese

    A) agg.

    1. meščanski, buržujski

    2. slabš. neuglajen, grob:
    maniere borghesi neuglajene manire

    3. civilen:
    in borghese, alla borghese v civilu

    B) m, f

    1. meščan, meščanka; buržuj, buržujka:
    piccolo borghese malomeščan

    2. civil, civilist:
    militari, borghesi e ragazzi vojaki, civilisti in mladina
  • bós (bôsa -o) adj.

    1. scalzo:
    iti, hoditi bos andare scalzo

    2. non ferrato (di cavallo), sferrato

    3. pren. (neosnovan, neresničen) non vero, falso, infondato:
    trditev je bosa l'affermazione è infondata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    otroci so že skoraj bosi i bambini hanno bisogno di scarpe nuove
    pog. ta je pa bosa se non è vera è ben trovata
    PREGOVORI:
    kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza
  • bōsco m (pl. -chi)

    1. gozd, hosta:
    bosco di querce, di faggi hrastov, bukov gozd
    bosco ceduo sečen gozd
    andare al bosco iti po drva (v gozd)

    2. pren.
    buono da bosco e da riviera za vse uporaben človek
    essere uccel di bosco biti na begu (pred policijo), biti neulovljiv
    portar legna al bosco šalj. nositi vodo v Savo
    curare qcn. con sugo di bosco šalj. ozdraviti koga z leskovo mastjo

    3. pren. gozd, množica:
    un bosco di capelli griva
    PREGOVORI: meglio uccel di bosco che uccel di gabbia preg. rajši ptiček na veji kakor ptiček v zlati kletki
  • Bósna (-e) f

    1. geogr. Bosnia

    2. (kot podkrepitev)
    tako bo, kot sem rekel, pa mirna Bosna! si farà come ho detto io, punto e basta!
  • bôsti (bôdem)

    A) imperf.

    1. pungere, ferire (tudi pren.):
    trnje me bode le spine mi pungono
    bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo

    2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
    iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
    oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano

    3. (riniti iz česa) spuntare:
    žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
    pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
    pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
    krava bode la mucca da cornate

    B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture

    C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
    pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
    pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per
  • bōtta1 f

    1. udarec:
    fare a botte tepsti se
    botte da orbi divje mahanje na slepo
    parare le botte pren. braniti se
    tenere botta pren. vzdržati, vztrajati, ne popustiti
    a botta calda takoj, na mestu

    2. pren. velika škoda, udarec; poraz:
    sono venuti per vincere e hanno preso una bella botta prišli so, da bi zmagali, pa so doživeli hud poraz

    3. tresk, pok

    4. zbadljive, žaljive besede:
    indirizzare una botta a qcn. komu nameniti zbadljivo besedo
    botta e risposta odrezav odgovor, milo za drago
  • botte f

    1. sod:
    spillare il vino dalla botte točiti vino iz soda
    essere in una botte di ferro pren. biti na varnem

    2. gradb.
    volta a botte banjasti obok
    PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte; volere la botte piena e la moglie ubriaca preg. delati tako, da bi bil volk sit in koza cela
  • braccio m (m pl. -ci, f pl. -cia)

    1. roka, laket:
    sollevare il braccio dvigniti roko
    trasportare a braccia prenesti na rokah, z rokami
    avere le braccia rotte per la fatica pren. biti na smrt utrujen od napora
    allargare le braccia pren. razširiti roke, dvigniti roke (v znak nemoči)
    alzare le braccia pren. dvigniti roke, predati se
    portare qcs. sotto braccio kaj nositi pod pazduho
    incrociare le braccia pren. stavkati
    buttare, gettare le braccia al collo objeti, vreči se komu okrog vratu
    mettersi nelle braccia di qcn. popolnoma se prepustiti komu
    essere nelle braccia di Morfeo pren. spati
    sentirsi cascare le braccia pren. obupati
    ricevere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami, prisrčno sprejeti

    2. pren. roka, moč, vpliv:
    il braccio della legge roka zakona
    braccio secolare posvetna oblast
    avere le braccia lunghe imeti dolgo roko
    avere le braccia legate imeti zvezane roke
    tagliare le braccia a qcn. koga onemogočiti, komu preprečiti delovanje
    essere il braccio destro, il braccio forte di qcn. biti komu desna roka
    dare un dito, prendere un braccio ponuditi prst, zgrabiti roko

    3. (pl. -cia) delovna sila, delavci:
    l'agricoltura manca di braccia v poljedelstvu primanjkuje delavcev
    avere buone braccia biti pridnih rok, dober delavec
    avere sulle braccia qcn. imeti koga na skrbi

    4.
    braccio di ferro pren. preizkus moči:
    continua il braccio di ferro tra governo e opposizione vlada in opozicija še naprej preizkušata svoje moči

    5. (pl. -ci) ročica, mehanična roka, vzvod:
    il braccio della bilancia vzvod tehtnice
    braccio a pinza manipulator

    6. (pl. -ci) krilo (poslopja):
    i bracci del carcere krila zapora

    7. (pl. -ci)
    braccio di fiume rečni rokav
    braccio di mare morska ožina
    braccio di terra zemeljska ožina

    8. (pl. -ci) fiz. ročica

    9. (pl. -cia) vatel
  • bráda (-e) f

    1. anat. mento

    2. barba:
    briti brado farsi la barba, radersi
    gladiti brado accarezzarsi la barba
    nositi brado portare la barba
    gosta, trda brada barba folta, ispida
    črna, siva brada barba nera, brizzolata
    kozja brada barbetta, pizzo
    inter. pri prerokovi bradi! per la barba del Profeta!

    3. ekst. barba:
    gamsova brada barba del camoscio
    agr. brada na koruznem storžu barba del granoturco

    4. les. sfrangiatura; metal. bava; sbavatura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. ta dovtip ima že brado la barzelletta è vecchia come il cucco
    imeti dve bradi avere il doppio mento, la pappagorgia
    friz. cesarska, francoska, mornarska brada barba imperiale, alla francese, alla Cavour
    čeb. brada (pri panju) banco d'involo
    bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)
    bot. travniška kozja brada barba di becco (Tragopogon pratensis)
    PREGOVORI:
    Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso