sejmíščen (-čna -o) adj. della fiera, fieristico:
sejmiščni prostori in dvorane complesso fieristico
sejmiščne razstave manifestazioni fieristiche
Zadetki iskanja
- sékati (-am)
A) imperf.
1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
gozd sekati na golo disboscare totalmente
sekati glave decapitare, tagliare le teste
2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia
3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre
4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici
5. pog. sekati jo (iti) andare:
sekati jo peš andare a piedi
6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
(z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo
B) sékati se (-am se) imperf. refl.
1. stracciarsi (alle giunture)
2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane - sékcija (-e) f
1. sezione; dipartimento:
leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik la sezione lessicografica e dialettologica dell'Istituto di Lingua Slovena
2. (del, odsek) sezione, settore
3. med. sezione, sezionamento
4. muz. gruppo:
sekcija godal, pihal il gruppo degli archi, dei fiati - selítev (-tve) f
1. (v drugo stanovanje) trasloco
2. ekst. migrazione, esodo:
selitev delovne sile iz vasi v mesto migrazione, esodo della manodopera dalla campagna in città - selíti (sélim)
A) imperf. trasferire; trasportare; traslocare
B) selíti se (sélim se) imperf. refl.
1. trasferirsi, traslocare, cambiare casa; sgomberare (la casa):
vsi stanovalci se morajo seliti (iz hiše) v mesecu dni tutti gli inquilini devono sgomberare la casa entro un mese
vrtec se je selil v novo stavbo l'asilo si trasferiva in un nuovo edificio
2. migrare; trasferirsi:
seliti se na deželo, v mesto migrare in campagna, in città
ptice se selijo na jug gli uccelli migrano verso il sud
sezonsko se seliti (polnomadsko pasti živino) transumare - sēlla f
1. sedlo:
cavallo da sella jezdni konj
montare in sella vzpeti se v sedlo
stare in sella jahati
2. ekst. sedež (kolesa, motornega kolesa)
3. pren. sedlo; položaj, funkcija:
cavare, sbalzare di sella qcn. koga vreči iz sedla
stare bene in sella trdno sedeti v sedlu
4. geogr. sedlo
5. anat.
sella turcica turško sedlo
6. pohrbtina (telečja, janjčja) - sembiante m
1. knjižno videz:
in sembiante, in sembianti navidez
2. knjižno obraz, zunanjščina:
far sembiante pokazati na obrazu - séme (-éna) n
1. seme; agr. semente, semenza:
hibridno seme seme ibrido
trda, oljnata semena semi duri, oleosi
bučno, laneno, makovo, sončnično seme seme di zucca, di lino, di papavero, di girasole
seme iglavcev, oljaric, žitaric seme, semente di agrifoglia, di pianta oleosa, di cereale
pog. praprotno seme spora di felce
biti, pustiti za seme servire, lasciare per semenza
2. pejor.
seme, hudičevo seme razza di vipere, di cani
3. pren. seme:
seme razdora, sovraštva il seme della discordia, dell'odio
4. biol. seme, sperma:
izliv semena eiaculazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl., pren. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde in terra fertile
pren. biti česa komaj za seme essercene pochissimo
bot. ptičje seme (železnik) litospermo, erba perla (maggiore) (Lithospermum officinale) - sempitērno agg. knjižno večen:
in sempiterno večno, vekomaj - sēmplice1
A) agg.
1. enojen:
filo semplice enojna nit
partita semplice enojno knjigovodstvo
2. prost, nesestavljen; navaden:
caffè semplice navadna kava; žarg. kava brez
3. navaden, enostaven, lahek
4. preprost:
gusti semplici preprosti okusi
5. iskren, pristen; naiven; ekst. trapast:
ragazzo semplice e buono iskren in dober fant
che anima semplice! bedak pa tak!
6. (pred samostalnikom) samo, le:
basta una semplice firma dovolj je le podpis
questa è ignoranza pura e semplice to je čista nevednost
7. (za samostalnikom) nižji:
soldato semplice navadni vojak
8. jezik kratek
B) m, f preprostež; naivnež, naivna ženska - sēmpre avv.
1. zmeraj, vedno:
da sempre od pomneža
di sempre večen
per sempre za vedno, večno
2. stalno
3. vsakokrat
4. še:
stai sempre coi suoceri? še živiš s tastom in taščo?
5. vendar; če
6. vendar, še vedno (z dopustno vrednostjo):
è anzianotto, ma sempre agile je starejši, a še vedno gibčen - sénca (-e) f
1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi
2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro
3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo
4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar
5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica
6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra
7. num. ombratura, ombreggiatura
8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni - seno1 m
1. prsi; ekst. (ženske) prsi:
scaldare una serpe in seno pren. greti kačo na prsih
tenere un neonato al seno dojiti novorojenčka
2. evfemistično maternica
3. guba; nedrje, okrilje:
nel seno della montagna v nedrju gora
in seno alla famiglia, alla società v družini, v okrilju družbe
4. anat. sinus, vdolbina:
seno mammario, paranasale prsna, obnosna vdolbina
5. zaliv - senó (-á) n fieno:
spravljati seno fare il fieno
kopica, voz sena un covone, un carro di fieno
pren. iskati šivanko v kopici sena cercare un ago in un pagliaio
jašek za seno botola di rifornimento (di fieno)
puhalnik za seno insilatrice
bot. grško seno fieno greco, trigonella (Trigonella foenum graecum) - sēnso m
1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut
2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti
3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade
4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn
5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem
6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za
7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno
8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno
9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer
10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost - sēnza
A) prep.
1. brez:
orfano senza padre e senza madre sirota brez očeta in matere
essere senza scrupoli biti brezobziren
rimanere senza parole obnemeti
2. (v eliptičnih izrazih brez fare)
svelto, senza tante chiacchiere hitro, pa brez besed!
senz'altro vsekakor, brez nadaljnjega
senza dubbio nedvomno
senza indugio takoj
senza modo čezmerno
senza numero brezštevilni, nešteti
senza riposo, senza sosta, senza tregua stalno, nepretrgoma
3. elektr.
senza fili brezžičen
B) cong. ne da bi:
non bisogna parlare senza riflettere ne govori, ne da bi prej pomislil
senza dire che povrh pa:
sapeva dei rischi, senza dire che l'avevo avvertito vedel je, da je stvar tvegana, povrh pa sem ga opozoril - separato
A) agg.
1.
in separata sede zasebno, brez prič, na štiri oči
2. ločen
B) m (f -ta) ločenec, ločenka - sepolcrale agg.
1. nagroben:
aria sepolcrale zatohel zrak
poesia sepolcrale lit. poezija grobov in noči
2. pren. žalosten, mračen, groben:
silenzio sepolcrale grobna tišina
voce sepolcrale votel glas - seppellire*
A) v. tr. (pres. seppellisco)
1. pokopati; zakopati
2. skriti; pokriti:
le strade sono sepolte dalla neve ceste pokriva sneg
3. pren. pozabiti, pozabljati
B) ➞ seppellirsi v. rifl. (pres. mi seppellisco) pren. zapreti, zapirati se; zakopati se; zatopiti se:
seppellirsi in casa zapreti se med štiri stene
seppellirsi tra i libri zatopiti se v knjige