Franja

Zadetki iskanja

  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • secca f

    1. plitvina

    2. pren. težava, potreba, nevarnost:
    essere in secca biti v težavah
    lasciare qcn. sulle secche koga pustiti na cedilu

    3. suhota, suša
  • secchia f

    1. vedro:
    fare come le secchie iti gor in dol

    2. vedro (vsebina):
    a secchie obilno
    piovere a secchie liti kot iz škafa

    3. pog. slabš. piflar

    4. vedro (stara prostorninska mera)
  • secco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. suh, presušen; ekst. trd:
    terra secca suha zemlja
    pane secco suh kruh

    2. suh, mršav:
    essere secco come uno stecco biti suh kot prekla

    3. pren. neprijazen, nevljuden:
    maniere secche neprijazne manire

    4. pren. kratek, nenaden, čist:
    accidente, colpo secco kap
    fare secco qcn. koga na mestu ubiti
    restarci secco na mestu umreti

    5. suh (vino)

    6. ekon.
    cedolare secca davek na kupon (vrednostnega papirja)

    B) m

    1. suho, suho mesto:
    tirare in secco una barca čoln potegniti na suho, na kopno
    lasciare in secco qcn. pren. pog. pustiti koga na cedilu
    rimanere in secco pren. pog. ostati sam v kaši; ekst. ostati suh, brez ficka

    2. suša

    3.
    a secco na suho, suh
    lavatura a secco kemično čiščenje
    muro a secco gradb. suhi zid
    pittura a secco umet. seko tehnika
  • secondare1 v. tr. (pres. secondo)

    1. ustreči; ugoditi; podpirati, podpreti:
    secondare qcn. in qcs. komu ustreči v čem

    2. knjižno slediti
  • secondo1

    A) agg.

    1. drugi:
    il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
    Federico II Friderik II.
    secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
    seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
    secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
    seconda elementare drugi razred osnovne šole
    ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
    figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
    in secondo luogo drugič
    minuto secondo sekunda
    innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
    passare a seconde nozze drugič se poročiti

    2. ekst. drug, drugačen:
    è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
    seconda casa vikend, počitniška hiša
    avere un secondo fine imeti skrivno namero

    3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
    albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
    di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
    notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
    oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
    fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
    non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
    passare in seconda linea postajati nepomemben

    4. knjižno ugoden

    B) m

    1. drugi, drugo

    2. kulin. druga, glavna jed

    3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
    in un secondo pren. v hipu, takoj

    4. sekundant

    5. navt. drugi oficir
  • séči (séžem) | ségati (-am) perf., imperf.

    1. stendere, allungare la mano; prendere; mettere mano (a):
    segel je na polico in vzel knjigo allungò la mano verso lo scaffale e prese un libro
    seči po klobuku prendere il cappello
    seči si v lase passarsi la mano nei capelli

    2. (zajemati določeno časovno obdobje) rimontare, risalire, rifarsi (a); inquadrare:
    v pripovedovanju sega daleč nazaj v preteklost il racconto si rifà al lontano passato, nel racconto l'autore risale al lontano passato
    v zadnjem romanu je pisatelj segal v sodobni svet nell'ultimo romanzo lo scrittore inquadra aspetti del mondo contemporaneo

    3. arrivare, giungere (a); raggiungere:
    voda je segla do hiš l'acqua giunse al livello delle case
    m hribovje seže nad tisoč metrov nadmorske višine i monti raggiungono i mille metri (di altitudine)
    kakor daleč seže oko fin dove giunge la vista, a portata d'occhio, fin dove arriva l'occhio

    4. pren.
    spet seči po cigaretah riprendere a fumare
    seči po knjigi leggere
    seči po palici picchiare, bastonare
    seči po steklenici essere un ubriacone

    5. (uporabiti, uporabljati) impiegare, usare, ricorrere a:
    v obrambi je segel po orožju per difendersi ricorse alle armi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove besede so mu segle v srce le sue parole lo commossero
    roka pravice sem ne seže la giustizia fin qui non arriva
    seči stvari do dna giungere al nucleo del problema
    ne seči komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
    seči komu v besedo interrompere qcn., interloquire nel discorso di qcn.
    seči globoko v žep pagare caro
    seči po najvišji lovoriki conquistare la palma della vittoria, giungere agli allori
    pren. seči si v roke rappacificarsi, accordarsi
    PREGOVORI:
    dober glas seže v deveto vas fama vola e nave cammina
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • sedánjost (-i) f presente; oggi; attualità:
    sedanjost in prihodnost il presente e il futuro
  • sédati (-am) | sésti (sédem) imperf., perf.

    1. sedersi, mettersi a sedere, mettersi seduti; posarsi:
    ptice sedajo na drevo gli uccelli si posano sull'albero

    2. mettersi:
    sesti h klavirju mettersi al pianoforte
    sesti za volan mettersi al volante, guidare l'auto

    3. teh. (trdno se prilegati) accoppiarsi, inserirsi, ingranare;
    vijak mora sesti la vite deve inserirsi bene
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sesti na limanice lasciarsi abbindolare
    sesti na svoje mesto tornare al proprio posto, regolarsi
    sesti na posestvo, zemljo impadronirsi del podere, della terra
    sesti na prestol sedere sul trono
    sesti komu na tilnik, za vrat dominare su qcn., fare violenza a qcn.
    sesti v spomin restare impresso nella memoria
    pren. sesti na mehko stare in un letto di rose
    sesti za konferenčno mizo mettersi al tavolo delle trattative
  • sēde f

    1. relig. stolica, sedež:
    Santa Sede Sveta stolica
    sede episcopale, patriarcale škofovski, patriarhovski sedež

    2. bivališče:
    avere sede in un luogo prebivati v nekem kraju

    3. sedež (javnega urada, podjetja):
    Perugia è la sede di un'università per stranieri Perugia je sedež univerze za tujce
    Cannes è la sede di un festival cinematografico v Cannesu je sedež filmskega festivala

    4.
    sede dell'accento jezik naglasni zlog
    sede stradale (carreggiata) avto vozišče
    sede di valvola strojn. sedež ventila

    5.
    in sede di na, pri, ob:
    in sede di esami šol. na izpitih
    in sede di liquidazione ob likvidaciji (podjetja)
    in sede privata pren. zasebno, privatno
    in sede legislativa v zakonodajni razpravi, branju
  • sedemnajstléten (-tna -o) adj. diciassettenne, di diciassette anni, che ha diciassette anni:
    proti koncu vojne so rekrutirali sedemnajstletne fante in še mlajše verso la fine della guerra arruolavano diciassettenni e ragazzi anche più giovani
    po sedemnajstletnem bivanju v tujini se mu je stožilo po domačem kraju dopo un soggiorno di diciassette anni all'estero, fu preso da una forte nostalgia del proprio paese
  • sedere*

    A) v. intr. (pres. siēdo)

    1. sedeti:
    posto a sedere sedišče, sedež
    dare, offrire da sedere a qcn. komu ponuditi stol, sedež
    mettere, porre qcn. a sedere pren. koga odstaviti
    mettersi a sedere, mettersi seduto sesti
    non stare mai a sedere pren. biti v stalnem gibanju, stalno kaj početi
    trovare da sedere najti prostor za sedenje

    2. sedeti; zasedati:
    sedere in adunanza zasedati na zboru
    sedere in cattedra učiti; ekst. modrijaniti
    sedere sulla cattedra di San Pietro papeževati
    sedere in confessionale sedeti v spovednici
    sedere giudice soditi
    sedere in trono prestolovati, kraljevati, vladati

    B) ➞ sedersi v. rifl. (pres. mi siedo) sesti, usesti se

    C) m zadnjica, rit:
    prendere qcn. a calci nel sedere pren. koga obrcati; s kom grdo ravnati, biti nehvaležen do koga
  • sedicēsimo

    A) agg. šestnajsti

    B) m

    1. šestnajstina, šestnajsti del:
    in sedicesimo tisk v šestnajsterki
    violinista in sedicesimo pren. šalj. škripač, slab violinist

    2. šport
    sedicesimi di finale šestnajstine finala
  • sêdlo (-a) n

    1. sella; ekst. arcione:
    čvrsto se držati v sedlu stare bene in sella
    nadeti sedlo sellare
    vzpeti se v sedlo montare in sella, in arcione
    vreči iz sedla disarcionare, sbalzare di sella, far cadere di sella
    jahalno, žensko sedlo sella da equitazione, sella per signora
    tovorno sedlo basto

    2. geogr. sella; metal. sacca; muz. cavigliere; agr.
    cepljenje v sedlo innesto a gemma
    anat. turško sedlo sella turcica
  • sedmérica (-e) f sette persone, (i) sette:
    Rusija je postala kooperativna z Natom in sedmerico najmočnejših la Russia si è fatta cooperativa con la Nato e i sette (Paesi) più potenti del mondo
  • segno m

    1. znak, znamenje:
    segni premonitori opozorilna znamenja
    in segno di, come segno di v znak (česa)
    dare segni di gioia, d'impazienza kazati veselje, nestrpnost
    non dare segni di vita ne dajati znakov življenja, biti brez zavesti; ekst. ne javljati se
    farsi il segno della croce prekrižati se

    2. znak, kretnja:
    mi fece segno di fermarmi pokazal mi je, naj se ustavim
    capirsi a segni sporazumeti se z znaki

    3. (grafični) znak:
    segni di punteggiatura, d'interpunzione ločila
    segno dell'addizione, della sottrazione znak za seštevanje, odštevanje

    4. znak, sled; mera, meja:
    lasciare il segno pren. pustiti posledice
    oltrepassare il segno prekoračiti mero

    5. točka, stopnja:
    a segno che toliko, da; do te stopnje, da
    per filo e per segno nadrobno

    6. tarča, streljanje v tarčo:
    colpire nel segno zadeti v črno (tudi pren.);
    fallire il segno zgrešiti cilj (tudi pren.);
    essere fatto segno di biti predmet česa

    7. simbol:
    la colomba, segno della pace golob, simbol miru
  • segreto

    A) agg.

    1. skriven

    2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
    agente segreto tajni agent
    fondi segreti skriti, tajni fondi
    società segreta tajno društvo
    in segreto skrivaj, tajno

    3. zaupen

    4. pren. bližnji, intimen

    5. privaten; tajen:
    cameriere segreto tajni komornik

    6. knjižno skrit, odročen

    B) m

    1. skrivnost, tajnost, tajna:
    segreto di Pulcinella javna tajna
    segreto di Stato državna skrivnost
    confidare un segreto zaupati skrivnost
    custodire un segreto varovati skrivnost
    svelare un segreto razkriti skrivnost

    2.
    segreto bancario bančna skrivnost
    segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
    segreto epistolare ptt poštna tajnost
    segreto istruttorio preiskovalna tajnost
    segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
    avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti

    3. skrivnost, skrivni način:
    i segreti del mestiere skrivnosti poklica
    il segreto del successo skrivnost uspeha

    4. skrivni mehanizem

    5. globina, skrivni kot:
    nel segreto di v globini (česa), globoko v
  • seguito m

    1. spremstvo

    2. pristaši, privrženci, učenci (šole, nauka)

    3. naklonjenost:
    avere, non avere molto seguito in uživati, ne uživati veliko naklonjenost pri

    4. zaporedje, vrsta

    5. nadaljevanje; posledica, rezultat:
    il seguito della storia nadaljevanje zgodbe
    la cosa non ebbe seguito zadeva se je s tem končala
    e via di seguito in tako naprej
    in seguito nato, zatem
    in seguito a, a seguito di zaradi
    fare seguito a admin. odgovoriti

    6.
    cane da seguito lovstvo pes sledec
  • sejáti1 (séjem) imperf.

    1. agr. seminare; ekst. spargere, lanciare:
    sejati pšenico seminare il grano
    sejati in saditi seminare e piantare
    pren. letalo je sejalo bombe l'aereo lanciava le bombe
    krogle so sejale smrt le pallottole seminavano morte

    2. pren. seminare, diffondere, suscitare:
    sejati razdor, sovraštvo, sum seminare discordia, odio, sospetto
    sejati laži diffondere menzogne

    3. vagliare, setacciare:
    sejati moko setacciare la farina
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta