ostrína (-e) f
1. filo, taglio:
zgubiti ostrino perdere il taglio
2. acutezza (della vista, dell'udito); pren. finezza:
ostrina sluha acutezza, finezza di udito
3. rigore, severità, asprezza (della pena); rigore, crudezza (dell'inverno); ekst. asprezza (della critica)
odlomiti ostrino besedam smussare la punta alle parole, mitigare il tono della critica
gnati vse na ostrino cercare sempre lo scontro, assumere sempre posizioni intransigenti
fot. naravnati ostrino mettere a fuoco
fot. globinska ostrina profondità di campo
Zadetki iskanja
- ostrostrélski (-a -o) adj. voj. dei cecchini, da cecchino:
ostrostrelska puška fucile a cannocchiale, fucile di precisione - oštéti (oštéjem) | oštévati (-am) perf., imperf. sgridare, rimproverare; strapazzare, dare una lavata di capo (a):
koga ošteti dare una lavata di capo, fare un predicozzo a qcn. - otépati (-am) | otêpsti (otêpem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, spolverare, sbattere; scacciare; abbacchiare:
otepsti sneg z drevja scuotere la neve dagli alberi
otepsti konju muhe scacciare le mosche al cavallo
otepati orehe abbacchiare le noci
2. battere (i cereali)
3. pren. gesticolare; agitare, dimenare le braccia;
otepati z repom scodinzolare
4. pren. mangiare, spolverare
5. pren. obl. ballare addosso:
hlače mu otepajo okrog suhih nog i pantaloni gli ballano sulle esili gambe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. otepati neumnosti parlare a vanvera, sballarle grosse
pren. otepati revščino vivere stentatamente
pren. otepati prazno slamo parlare a vuoto, blaterare
otepati po cesti arrancare per la strada
B) otépati se (-am se) | otêpsti se (otêpem se) imperf., perf. refl.
1. (odklanjati, odkloniti; braniti se) rifiutare, ricusare:
otepati se funkcije rifiutare la carica
2. (ukvarjati se s čim neprijetnim) tormentarsi (con), affannarsi (attorno a):
otepati se z matematiko tormentarsi con la matematica
3.
otepsti se koga liberarsi da, di qcn., togliersi qcn. di fra i piedi, dai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hotel jo je objeti, a se je otepala fece per abbracciarla ma lei non volle
to, da si opustil študij, se ti bo še otepalo ti costerà caro l'aver abbandonato gli studi
pren. otepati se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
pren. otepati se z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze, opporre strenua resistenza - otírati (-am) | otréti (otrèm) imperf., perf.
1. asciugare; knjiž. tergere:
otreti potno čelo asciugare la fronte madida
2. strofinare, sfregare:
otreti si zaspane oči sfregarsi gli occhi assonnati
otirati komu solze asciugare le lacrime a qcn. (tudi pren.) - otrób (-a) m
1. pl. otrobi crusca:
pšenični otrobi crusca di frumento
kozm. mandeljnovi otrobi pasta di mandorle
2. pren. ciance:
vezati otrobe parlare a vanvera, cianciare - ottemperanza f pokoravanje:
ottemperanza mancata nepokoravanje
in ottemperanza a un decreto upoštevajoč odlok - ōttica f
1. fiz. optika:
ottica a fibre vlakenska optika
ottica elettronica elektronska optika
ottica fisiologica fiziološka optika
ottica geometrica geometrijska optika
2. optika, izdelovanje optičnih priprav
3. pren. gledišče, zorni kot:
considerare un problema secondo una certa ottica gledati na problem s posebnega zornega kota - ōtto
A) agg.
1. osem:
dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto
2. osem, osmica:
abita al numero 8 stanuje na osmici
prenda il numero otto stopite na osmico
corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)
B) m invar.
1. osem; osmica:
l'otto del mese osmega v mesecu
l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
oggi a otto danes teden
ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico
2.
otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)
3. šport osmerec - Óttov (-a -o) adj. strojn.
Ottov motor motore a carburazione, a ciclo Otto - ovčíca (-e) f
1. dem. od ovca pecorella:
pren. bibl. izgubljena ovčica pecorella smarrita
pren. pohlevne ovčice pecore, docili pecore
2. pren. rel. pecorella
3. pl. ovčice meteor. pecorelle:
ovčice kažejo na dež nubi a pecorelle, acqua a catinelle - ovínek (-nka) m curva; svolta; voltata; tortuosità; ekst. giravolta, meandro:
oster ovinek una curva brusca
na poti domov narediti ovinek tornare a casa per la strada più lunga
cesta se v ovinkih spušča v dolino la strada scende in tornanti a valle
pren. reči kaj brez ovinkov dire qcs. senza ambagi; dire chiaro e tondo, senza preamboli, senza giri di parole
pren. po ovinkih indirettamente
pren. ogibati se koga v velikih ovinkih tenersi alla larga da qcn.
pren. hoditi po ovinkih farla lunga - ovíra (-e) f
1. ostacolo; ingombro, impedimento; remora, contrarietà:
žična ovira reticolato
voj. žične ovire cavalli di Frisia
2. ekst. ostacolo, impiccio; šalj. busillis; pren. pastoia, scoglio:
biti ovira essere di ostacolo (a)
delati, premagati, premostiti ovire creare, superare gli ostacoli
naleteti, zadeti ob ovire incontrare ostacoli
objektivne, subjektivne ovire ostacoli di carattere oggettivo, soggettivo
šport. tek z ovirami, čez ovire corsa a ostacoli
birokratske ovire le pastoie burocratiche
postavljati ovire frapporre ostacoli
ovire (za zavarovanje posesti: stekla, bodeča žica) offendicula m pl. - ovviare v. intr. (pres. ovvio) (rimediare) preprečiti, preprečevati; popraviti, popravljati:
ovviare a un errore popraviti napako - ozdráviti (-im) | ozdrávljati (-am)
A) perf., imperf. tr. guarire, sanare, risanare; migliorare (tudi pren.); correggere:
ozdraviti bolnika guarire il malato
pren. ozdraviti gospodarstvo risanare l'economia
pren. s šibo koga ozdraviti guarire uno a furia di bastonate
pren. ozdraviti koga od namere dissuadere qcn. da un'intenzione
ozdraviti koga lenobe guarire qcn. dalla pigrizia, spoltrire qcn.
ozdraviti koga ljubezni do disinnamorare qcn. da qcn.
B) ozdrávljati (-am) imperf. intr. guarire; riprendersi; risanare - ózek (ózka -o) adj.
1. stretto, angusto:
ozka cesta una strada stretta
ozek prehod passaggio stretto
ozka čez pas stretta di vita, con vitino da vespa
2. pren. angusto; gretto, meschino; bottegaio:
ozka provincialna miselnost mentalità meschina, provinciale, bottegaia
3. stretto, ristretto, limitato:
ozke hlače calzoni stretti
obleka mi je ozka il vestito mi va stretto
stvar, ki jo pozna le ozek krog strokovnjakov materia conosciuta solo da un gruppo ristretto di specialisti
med pojavoma je ozka zveza tra i due fenomeni c'è un nesso stretto
anat. ozka medenica bacino stretto
vet. ozka trakulja tenia (Tenia solium)
ozki film pellicola a passo ridotto
lingv. ozki samoglasnik vocale stretta, chiusa
žel. ozki tir linea a scartamento ridotto
pren. ozko grlo strettoia; difficoltà, vicolo cieco, impasse, strozzatura
anat. ozko črevo intestino digiuno
obramba ozkih cehovskih interesov diffesa di interessi settoriali
geogr. ozek gorski prelaz forcella
pren. ozek hodnik budello
ozka luknja pertugio
ekst. ozka proga stria
alp. ozka razpoka (v skalah) doccione
ozka ulica angiporto, calle, vicolo
gastr. ozki rezanci bavette - ozír (-a) m
1. riguardo; rispetto; precauzione, cautela; motivo:
ravnati brez ozirov comportarsi, agire senza alcun riguardo
iz zdravstvenih ozirov per motivi di salute
vzeti, jemati v ozir prendere in considerazione
2. (v adv. rabi izraža omejitev trditve):
v marsikaterem oziru in molte cose, sotto molti, sotto certi aspetti
v nobenem oziru niente affatto
v nekem oziru parzialmente, in parte
z ozirom na (glede na) quanto a, rispetto a, in base a, visto (che)
brez ozira na indipendentemente da, indifferentemente da, per quel che riguarda - pa
A) adv.
1. (izraža zavrnitev) invece:
saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero
2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
kaj pa, če ga ne bo e se non viene
3. (krepi veznik) ○:
zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso
B) konj.
I. (v protivnem priredju)
1. ma, invece, mentre, però, quando:
obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola
2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto
3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo
4. (za krepitev prislova) e:
samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado
5. (za stopnjevanje) e:
pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti
6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde
7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina
8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia
9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje) ○
čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?
II. pog.
1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio
2. (pri naštevanju) e:
šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti
3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no
4. (za seštevanje) e:
star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi
5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
to se napravi tako pa tako questo si fa così e così
III. pog. (v vezalnem priredju)
1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
molči pa čaka tace e aspetta
2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare
3. (za izražanje namena) e, ○:
pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta
IV.
1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
pa še to e ancora
2. (za izražanje začudenja) e:
pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori
3.
a) (izraža soglasje, privolitev)
ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
b) (izraža vdanost v usodo)
kar bo, pa bo sarà quel che sarà
c) (izraža zaskrbljenost) pog.
da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
d) (izraža privoščljivost) pog.
pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
e) (izraža podkrepitev trditve)
tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
g) (izraža omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja che schifo di cena
pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate
C) inter.
1. (izraža dvom) ○, mah:
bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so
2.
pa še kako! eccome - pádati (-am) | pásti (pádem) imperf., perf.
1. cadere, cascare:
listje že pada z dreves le foglie cadono dagli alberi
pada dež piove
pada sneg nevica
pada toča grandina
pada slana cade la brina
na mesto so padale bombe sulla città cadevano, piovevano le bombe
2. (pojavljati se) cadere:
svetloba pada na mizo la luce cade sul tavolo
na zemljo pada noč cala, scende la notte
3. pog. (nepričakovano prihajati) piombare, capitare
4. (biti čedalje nižji v določeni smeri) scendere:
pot je začela padati il sentiero scendeva
5. (manjšati, zniževati se) calare, scemare, abbassarsi:
cene padajo i prezzi calano
vročina mi je padla mi si è abbassata la febbre
6. (vdajati se) arrendersi, cadere:
trdnjava je padla la fortezza è caduta
7. (biti drug za drugim ubit v boju) cadere, morire:
med vojno so padali možje in fantje, vojaki in civilisti in guerra cadevano uomini e ragazzi, soldati e civili
8. (z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom):
padali so ukazi si sentivano ordini
padali so očitki, vprašanja fioccavano rimproveri, domande
9. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom):
padati v apatijo diventare apatici
padati v nezavest svenire, cadere svenuti, perdere la coscienza
padati v obup disperare, cadere in disperazione
padati v vse večjo odvisnost essere sempre più dipendenti
10. pog. (priti na) cadere, venire:
božič pade letos na sredo quest'anno il Natale viene di mercoledì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v prepiru so padale ostre besede nella lite si sentirono parole grosse
pren. za to bodo še glave padale qui qualcuno la pagherà cara
če ne boš ubogal, bo padalo se non ubbidisci, vedrai che botte
bombe so kot toča padale vse naokrog le bombe grandinavano tutt'intorno
ne kaže, da bi cene padle i prezzi non accennano a scendere
lasje so ji padali na ramena i capelli le scendevano sulle spalle
pren. pasti z neba piovere dal cielo
knjiž. pasti naprej procombere
padati v kosmih fioccare
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo in alto, facilmente inciampa - padiglione m
1. paviljon:
i padiglioni della fiera sejemski paviljoni:
tetto a padiglione gradb. štirikapna streha
2. šotor
3. posteljni baldahin
4. avto avtomobilska streha
5. anat.
padiglione auricolare uhelj
6. fasetirano dno (dragih kamnov)