Franja

Zadetki iskanja

  • orientare

    A) v. tr. (pres. oriēnto)

    1. usmeriti, usmerjati:
    le finestre sono orientate a sud okna gledajo proti jugu

    2. pren. usmeriti; napotiti

    B) ➞ orientarsi v. rifl. (pres. mi oriēnto)

    1. orientirati se; pren. znajti se:
    una situazione intricata in cui è difficile orientarsi zapleten položaj, v katerem se je težko znajti

    2. pren. usmeriti se
  • oriēnte m

    1. orient, vzhod:
    Venezia è a oriente di Padova Benetke so vzhodno od Padove
    impero romano d'oriente vzhodnorimsko cesarstvo

    2. Vzhod, vzhodne dežele:
    Vicino, Medio Oriente Bližnji, Srednji vzhod

    3.
    Grande Oriente Veliki orient (osrednja prostozidarska loža)

    4. biserna presojnost
  • orjáški (-a -o) adj. gigantesco, da gigante, colossale, enorme:
    napredovati z orjaškimi koraki procedere a passi da gigante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bot. orjaški dežnik mazza da tamburo (Macrolepiota procera)
    pal. orjaški lenivec megaterio (Megatherium)
    zool. orjaški netopirji megachirotteri (sing. -e) (Megachiroptera)
    zool. orjaški panda panda gigante (Ailuropoda melaunoleca)
    zool. orjaški tukan toco (Rhamphastos toko)
    zool. orjaški viharnik ossifraga (Macronectes giganteus)
  • orkéster (-tra) m

    1. muz. orchestra:
    jazz orkester orchestra jazzistica
    komorni orkester orchestra da camera
    simfonični orkester orchestra sinfonica
    godalni orkester orchestra d'archi
    pihalni orkester orchestra di strumenti a fiato, di ottoni, banda (municipale)

    2. (prostor za glasbenike) orchestra

    3. pren. sinfonia:
    orkester čudovitih barv sinfonia di colori
  • ōro m

    1. kem. zlato (Au):
    oro bianco belo zlato
    oro fino čisto, suho zlato
    oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
    oro in foglia zlata folija
    oro in verghe zlato v palicah
    d'oro zlat (tudi pren.);
    in oro zlat
    lavaggio dell'oro izpiranje zlata
    dare l'oro pozlatiti
    legare in oro vdelati v zlato
    consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
    cuore d'oro pren. zlato srce
    parole d'oro pren. modre besede
    prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
    vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
    oro nero pren. črno zlato, nafta

    2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
    nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
    per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

    3. zlato rumena barva

    4.
    ori pl. zlatnina, zlati nakit
    PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • orologeria f

    1. urarstvo

    2. prodajalna ur

    3.
    bomba a orologeria tempirana bomba
  • orolōgio m (pl. -gi)

    1. ura (naprava):
    orologio digitale, numerico digitalna ura
    orologio solare sončna ura
    orologio a sabbia peščena ura
    orologio a pendolo nihalna ura
    orologio a sveglia ura budilka
    orologio elettrico električna ura
    orologio da polso ročna ura
    orologio da tasca žepna ura
    orologio di precisione precizna ura, kronometer
    orologio da controllo kontrolna ura
    un orologio che spacca il minuto pren. zelo natančna ura
    essere un orologio pren. biti kot ura natančen
    funzionare come un orologio pren. delovati kot ura natančno

    2. biol.
    orologio biologico biološka ura
  • ōrto1 m vrt:
    orto botanico botanični vrt
    orto forestale drevesnica
    orto secco herbarij
    la via dell'orto pren. najlažja pot
    coltivare il proprio orto pren. obdelavati svoj vrt, brigati se za svoje zadeve
    non è erba del suo orto pren. to pa ni zraslo na njegovem zelniku
    star coi frati a zappare l'orto pren. prilagoditi se sredini
  • ōrzo m bot. ječmen (Hordeum vulgare):
    orzo abbrustolito praženi ječmen
    orzo mondo ješprenj
    dare l'orzo a uno pren. dati komu, kar mu gre
  • osében (-bna -o) adj.

    1. personale, individuale:
    osebni podatki dati personali, generalità
    osebni opis connotati
    osebni dohodek reddito individuale
    osebna izkaznica carta d'identità
    osebna korist tornaconto
    jur. osebni stan stato civile

    2. (usmerjen k posamezniku) personale; soggettivo:
    osebna žalitev offesa personale, individuale
    osebni motivi motivi personali
    osebne pravice diritti dell'individuo
    podrejati osebne koristi javnim subordinare il bene personale a quello generale
    osebna pozornost interessamento

    3. (namenjen uporabi za posameznike) personale, per persona:
    osebna prtljaga bagagli, effetti personali
    osebna higiena igiene personale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    osebni avtomobil berlina, limousine
    osebno dvigalo ascensore
    lingv. osebna glagolska oblika forma finita
    jur. osebna lastnina proprietà personale
    šport. osebna napaka fallo personale
    osebna odgovornost responsabilità individuale
    osebna pokojnina pensione individuale
    osebna svoboda libertà individuale
    osebni dohodek reddito individuale
    šport. osebni rekord record personale
    lingv. osebni zaimek pronome personale
    osebno delo lavoro indipendente
    osebno jamstvo garanzia personale
    osebno perilo biancheria personale
    jur. osebno pravo diritto personale
    inform. osebni računalnik personal computer
    osebno pojmovanje soggettività
    osebno vodilo massima
  • ôsel (ôsla) m

    1. zool. asino, ciuco, somaro (Equus asinus):
    osel riga l'asino raglia
    jahati na oslu cavalcare l'asino
    natovorjen kot osel carico come un asino
    trmast kot osel testardo come un mulo
    to ti je kronan osel un asino calzato e vestito

    2. pren. asino, somaro:
    kakšen osel sem bil, da sem verjel che asino sono stato a credere
    molči, osel zitto, asino che non sei altro
    pog. kazati komu osle fare sberleffi a uno, sbeffeggiare qcn.
    PREGOVORI:
    kjer osel leži, tam dlako pusti la persona incivile si riconosce dai segni che lascia
    osel gre samo enkrat na led l'asino dov'è cascato una volta, non ci ricasca la seconda
  • ospitalità f gostoljubnost:
    dare, offrire ospitalità a qcn. sprejeti koga v goste; komu izkazati gostoljubnost
  • ossēquio m (pl. -qui)

    1. spoštovanje, spoštljivo obnašanje, spoštljivost:
    manifestazione di ossequio izraz spoštovanja
    in ossequio a v skladu, po:
    in ossequio alle leggi po zakonu

    2.
    ossequi pl. spoštovanje, spoštljiv pozdrav:
    i miei ossequi! spoštovanje!, sluga pokoren!
  • ossigeno m kem. kisik:
    aver bisogno di ossigeno pren. potrebovati denar
    dare ossigeno pren. dati injekcijo, podpreti denarno
    essere all'ossigeno biti na koncu moči
    somministrare ossigeno a un malato med. dovajati kisik bolniku
    tenda a ossigeno med. kisikov aparat
  • ostacolo m

    1. ovira, zapreka, zadržek:
    opporre un ostacolo postaviti oviro

    2. šport ovira:
    corsa a ostacoli tek čez ovire
  • ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

    1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
    ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
    zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

    2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
    hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
    (biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
    ostati buden rimanere desti
    ostati ravnodušen rimanere indifferenti
    ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
    ostati sam rimanere soli
    ostajati mlad mantenersi giovani

    4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
    od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
    omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
    pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
    ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
    ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
    hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
    ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
    nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
    ostati praznih rok restare a mani vuote
    ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
    ostati brez prebite pare restare al verde
    ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
    ostati na cedilu restare a bocca asciutta
    ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
    ostati na dolgu restare in debito
    mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
    ostati na miru, pri miru non muoversi
    ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
    ostati pri besedah non far che parlare
    ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
    ostati pri starem non cambiare niente
    ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
    ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
    ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
    ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
    naj ostane med nama resti fra noi
    to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
    ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
    pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
    jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
    štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
    PREGOVORI:
    kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca
  • óster (-tra -o) adj.

    1. tagliente, affilato; aguzzo; acuminato:
    oster nož coltello tagliente
    ostri zobje denti aguzzi
    ostro rezilo lama affilata

    2. aspro, pungente, ispido; brusco; rigido:
    ostra brada barba ispida
    oster veter vento brusco
    oster mraz un freddo pungente

    3. acuto, netto:
    ostri obrisi contorni netti

    4. acuto; penetrante:
    oster vid vista acuta

    5. aspro, duro, reciso; crudo; sferzante, mordante, graffiante:
    ostre besede parole dure
    oster odgovor risposta recisa
    ostra kritika una critica sferzante, graffiante, una stroncatura

    6. (ki se pojavlja v visoki stopnji, v zelo izraziti obliki)
    oster pok scoppio assordante
    ostra bolečina dolore lancinante
    ostra svetloba luce abbagliante
    oster mraz freddo pungente; pog. freddo cane
    oster okus gusto acre
    ostro podnebje clima rigido
    oster ovinek curva brusca
    ostra konkurenca concorrenza spietata, accanita
    ostre črte na obrazu lineamenti marcati

    7. (bister, prodoren) acuto, penetrante; fino:
    oster um un ingegno fino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti ostrega jezika avere una lingua tagliente, biforcuta
    imeti oster nos avere fiuto, naso
    šport. ostra igra gioco duro, pesante
    gastr. ostra paprika peperone piccante
    fot. ostra slika immagine netta, nitida
    ostra moka farina grossa
    mat. ostri kot angolo acuto
    bot. ostri mleček euforbia (Euphorbia esula)
    voj. ostri naboj cartuccia a pallottola
    oster ton tono imperativo
    knjiž. oster besedni spopad tenzone
    oster govor catilinaria
    pren. oster kritik catone
    oster okus agrume
    oster ukor rampogna, sfuriata
    oster vonj afrore, fortore
    ostra bolečina fitta, spasimo
    ostra graja intemerata, strigliata
    agr. ostra pšenica grano duro
  • ostracismo m

    1. hist. ostrakizem

    2. izključitev; izgon:
    dare l' ostracismo izključiti; izgnati
    fare ostracismo a qcn., qcs. nasprotovati komu, čemu
  • ostréšje (-a) n

    1. grad. travatura del tetto, tetto:
    ostrešje na čop tetto a padiglione

    2. redko (napušč, pristrešek) sporgenza (del tetto); tettoia
  • ostríči (ostrížem)

    A) perf. ➞ striči

    1. tagliare (i capelli); tosare (le pecore):
    ostriči na balin rapare, radere i capelli a zero, zucconare
    ostriči na krtačo tagliare i capelli a spazzola

    2. (odrezati) tagliare

    B) ostríči se (ostrížem se) perf. refl. farsi tagliare i capelli