apōstata m, f (m pl. -ti)
1. relig. apostat
2. pren. odpadnik, odpadnica
Zadetki iskanja
- apostatare v. intr. (pres. apōstato) odpasti (od vere)
- apostazíja (-e) f rel. apostasia (dalla religione) (tudi pren.)
- aposterióren (-rna -o) adj. filoz. a posteriori:
aposteriorno spoznanje conoscenza a posteriori - a posterióri lat. adv. filoz. a posteriori
- apóstol (-a) m
1. rel. apostolo:
dejanja apostolov Atti degli Apostoli
apostol narodov l'apostolo delle genti
2. pren. (goreči glasnik) apostolo:
apostol miru apostolo della pace - apostolát (-a) m rel. apostolato (tudi ekst.)
- apostolato m relig.
1. relig. apostolat; apostolstvo
2. oznanjanje nauka - apostolicamente avv. apostolsko
- apostōlico agg. (m pl. -ci) relig.
1. apostolski:
Credo apostolico apostolska vera
predicazione apostolica apostolsko pridiganje
2. apostolski, nanašajoč se na papeža:
benedizione apostolica apostolski blagoslov
nunzio apostolico apostolski nuncij - apostólik (-a) m rel. (papež) papa, pontefice
- apōstolo m relig.
1. relig. apostol:
Atti degli apostoli Dejanja apostolov
2. apostol, goreč glasnik - apostolováti (-ujem) imperf. knjiž. (učiti, širiti krščanstvo) fare opera di apostolato; predicare, diffondere il vangelo
- apostólski (-a -o) adj. rel.
1. apostolico, degli Apostoli:
apostolska gorečnost zelo apostolico
Apostolska dela Atti degli Apostoli
apostolska vera credo apostolico
2. (ki se nanaša na papeža, na apostolski sedež) apostolico:
apostolski blagoslov benedizione apostolica
apostolska nunciatura nunziatura apostolica
apostolski sedež sede apostolica
apostolski vizitator visitatore apostolico - apostólstvo (-a) n rel. apostolato
- apostróf (-a) m lingv. (opuščaj) apostrofo
- apóstrofa (-e) f lit. (nagovor) apostrofe
- apostrofare1 v. tr. (pres. apōstrofo) jezik apostrofirati, postaviti apostrof, opuščaj
- apostrofare2
A) v. tr. (pres. apōstrofo) ogovoriti, nagovoriti (koga), apostrofirati
B) v. intr. lit. obrniti se na koga z apostrofo - apōstrofe f lit. nagovor, apostrofa