onore m
1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
difendere il proprio onore braniti svojo čast
giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
debito d'onore častni dolg
questione d'onore vprašanje časti
l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
parola d'onore častna beseda
2. slava, ponos; čislanje:
avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati
3. čast, počastitev; svečanost:
rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
onori funebri pogrebne svečanosti
guardia d'onore častna straža
posto d'onore častno mesto
socio d'onore častni član
ad onore del vero pren. resnici na ljubo
4. relig. čaščenje
5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
onori accademici akademski naslovi
l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige
6.
fare onore a qcn. biti komu v čast
farsi onore in qcs. izkazati se v čem
non gli fa onore to mu ni v čast
fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
fare onore al pranzo uživati v kosilu
7. igre honer (npr. pri bridgeu)
Zadetki iskanja
- onta f
1. (vergogna) sramota
2. (oltraggio) žalitev:
vendicare l'onta sofferta maščevati prestano žalitev
a onta di kljub
in onta a proti - ōpera f
1. delo, dejanje; dejavnost:
l'opera educatrice della scuola vzgojna dejavnost šole
fare opera di pace delati za mir
fare ogni opera prizadevati si, truditi se na vse načine
per opera sua po njegovi, njeni zaslugi
2. delo, delovanje, učinek
3. delo (materialno):
l'opera del falegname mizarsko delo
mettersi a opera lotiti se dela; stopiti v uk
stare a opera dninariti
4. delo (materialni proizvod):
è opera delle mie mani to je delo mojih rok, to sem sam naredil
opere in legno, in muratura lesena, zidarska dela
5. delo (umsko, umetniško):
l'opera loda il maestro delo mojstra hvali
l'opera del pittore, del poeta, del musicista slikarsko, pesniško, glasbeno delo
indice delle opere e degli autori kazalo del in avtorjev
6. dobrodelna ustanova
7. (fabbriceria) cerkvena uprava; stavbarnica:
l'opera del duomo stolnična stavbarnica; stolnični muzej
8. delo, zgradba, konstrukcija:
opera in ferro železna konstrukcija
opera viva, morta navt. ladja nad črto ugreza, pod črto ugreza
9. voj. utrdba
10. tekstil vzorec:
tessuto a opera vzorčasta tkanina
11. glasba opera:
opera buffa komična opera
opera seria resna opera
libretto d'opera operni libreto
opera dei pupi gled. lutkovno gledališče
12. ekst. operno gledališče - operare
A) v. tr. (pres. ōpero)
1. delati, izvršiti:
operare miracoli delati čudeže
2. med. operirati; izpeljati, izvesti operacijo:
operare qcn. d'urgenza koga nujno operirati
3. tekstil vtkati vzorce:
operare la seta tkati vzorce v svilo
B) v. intr.
1. delovati, biti dejaven:
operare contro qcn. delati proti komu, zoper koga
operare a favore di qcn. delati v korist koga, komu v prid
la ditta opera nel settore delle esportazioni podjetje dela v izvozu
2. delovati, učinkovati
3. voj. izvesti, izvajati operacije
C) ➞ operarsi v. rifl. (pres. mi ōpero)
1. (verificarsi) izvršiti se; dogoditi, dogajati se; priti, prihajati do:
si è operato in lui un radicale mutamento pri njem je prišlo do globoke spremembe
2. med. operirati se; dati se operirati; biti operiran - opómba (-e) f nota, annotazione; appunto, glossa:
obrobna opomba nota marginale, ai margini
opomba pod črto nota in calce, a piè di pagina, chiosa, postilla
opombe zadaj postergazione - opomín (-a) m
1. ammonimento, avvertimento:
to naj ti bo v opomin questo ti serva di ammonimento
2. ammonizione; monito; rimprovero, biasimo; richiamo:
zaslužiti (hud) opomin meritare il biasimo
kaznovati koga z opominom infliggere un'ammonizione a qcn.
opomin k redu richiamo all'ordine - oponášati (-am) | oponêsti (-nêsem) imperf., perf.
1. imitare, scimmiottare, contraffare:
koga posmehljivo oponašati rifare il verso a qcn.
2. (očitati) rimproverare, rinfacciare - opóra (-e) f
1. appoggio, sostegno; puntello; teh. fulcro;
bergle so mu za oporo le stampelle gli servono per appoggio
opora za knjige reggilibro
navt. opora za noge pedagna, puntapiedi
2. alp. sostegno; šport. appoggio; grad. (opornik) saetta, saettone; šport.
opora na iztegnjenih rokah appoggio su braccia distese
3. pren. appoggio, sostegno, aiuto; pilastro:
biti komu v oporo essere di aiuto a qcn., sostenere qcn. - opportuno agg. primeren, prikladen; ugoden, oportun:
a tempo opportuno o primernem, pravem času - oprávek (-vka) m
1. faccenda, lavoro, impegno, affare; incombenza:
hoditi, iti po opravkih avere faccende da sbrigare
imeti dosti opravkov avere un monte di impegni
2. pl. opravki lavoro, impegni:
opravki čuvaja il lavoro di custode
poklicni opravki impegni professionali
3. pren.
imeti opravka s kom aver da fare con, occuparsi di
imeti opravka s policijo aver da fare con la polizia
pustite ga, sicer boste imeli opravka z mano lasciatelo stare, se no avrete da fare con me
imeti veliko opravka s kuho occuparsi di cucina
kaže, da imamo opravka s tatvino sembra trattarsi di furto
4. pren.
dati opravka komu procurare guai, fastidi a qcn., avere guai con qcn.
fant ti bo še dal opravka avrai ancora guai col ragazzo
hči si da opravka s sosedovim fantom la figlia se la vede col figlio del vicino - oprávljati2 (-am) imperf. sparlare; spettegolare, ricamare (su); vulg. sputtanare;
opravljati koga sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn.
opravlja vedno vse spettegola sempre su tutti - opréka (-e) f knjiž. contrario:
v opreki s (z) contrariamente a, al contrario di - oprémiti (-im) | oprémljati (-am) perf., imperf.
1. arredare; allestire:
opremiti sobo arredare la stanza
gled. opremiti odrsko sceno allestire la scena
2. attrezzare, corredare; navt. armare, allestire:
opremiti delavnico, laboratorij attrezzare un'officina, un laboratorio
opremiti ladjo armare, allestire una nave
3. equipaggiare, armare, dotare; provvedere, rifornire; bardare; munire:
opremiti vrata s ključavnico munire una porta di serratura
voj. opremiti z modernim orožjem dotare di armi moderne
opremiti alpinistično odpravo equipaggiare una spedizione alpinistica
opremiti konja bardare il cavallo
4. eseguire il progetto grafico (di un libro e sim.):
prevedel X, opremil Y traduzione di X, progetto grafico a cura di Y
5. opremiti z corredare di:
knjigo opremiti z opombami corredare il libro di note
opremiti prošnjo s prilogami corredare la domanda degli allegati
film., rad. zvočno opremiti comporre la musica (per un film, una trasmissione radiofonica)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
teh. opremiti načrt z merami quotare un progetto
mat. opremiti s parametri parametrizzare
grad. opremiti (stavbo) s podstrešjem soffittare
opremiti s semaforji semaforizzare
opremiti s senzorji sensorizzare
opremiti z glosami, z opombami postillare, glossare, annotare
opremiti z ilustracijami illustrare
navt. opremiti z jadri, z jambori invelare, alberare
opremiti z monitorji monitorizzare
strojn. opremiti z roboti robotizzare
voj. opremiti z vžigalnikom spolettare - oprostíti (-ím) | opróščati (-am)
A) perf., imperf.
1. esonerare, esentare:
oprostiti koga davkov esentare qcn. dal pagamento delle tasse
2. jur. assolvere, prosciogliere; condonare:
oprostiti obtožbe prosciogliere dall'accusa
oprostiti del kazni condonare parte della pena
3. scusare; perdonare:
oprostiti komu žalitev perdonare a uno l'offesa
oprostite, da vas motim scusi se la disturbo
4. star. liberare:
oprostiti talce liberare gli ostaggi
B) oprostíti se (-ím se) | opróščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scusarsi
2. star. liberarsi, sciogliersi:
oprostiti se objema sciogliersi dall'abbraccio - oproščênje (-a) n scusa, perdono; esenzione; knjiž. venia:
prositi koga oproščenja chiedere perdono a qcn. - ora1 f
1. ura; čas:
ora estiva, legale poletni čas
2. ura:
segnare le ore kazati uro
ora lavorativa delovna ura
le otto ore osem ur
essere a un'ora di cammino biti oddaljen uro hoda
che ora è? koliko je ura?
è l'una, sono le tre ura je ena, tri
a tarda ora pozno
di buon'ora zgodaj, zarana
l'ultima ora zadnja ura
fare le ore piccole pozno leči
3. ekst. čas, trenutek:
l'ora della verità pren. trenutek resnice, odločilni trenutek
fare ora ubijati čas
non veder l'ora nestrpno čakati
all'ultima ora v zadnjem trenutku
avvenimenti dell'ultima ora najnovejši dogodki
ore di punta prometne konice
è ora di andarsene čas je za odhod
da un'ora all'altra vsak trenutek
anzi ora predčasno
metterci un'ora per fare qcs. porabiti preveč časa za kaj
4. relig.
ora canonica kanonska ura; pren. ura za kosilo, za neko opravilo
dire le ore izmoliti molitve (ob določenih urah dneva) - ordine m
1. vrsta, red, razpored:
dire, esporre con ordine, narrare in ordine povedati, pripovedovati po vrsti
persona d'ordine redoljubna oseba
essere in ordine biti urejen
turbare l'ordine pubblico motiti javni red
con ordine, in ordine, per ordine po vrsti
2. voj. razpored, razvrstitev
3. vrsta, red; sistem (tudi pren.):
ordine d'idee način razmišljanja
ordine architettonico, ordine arhit. stebrišče
ordine ionico, dorico, corinzio arhit. jonski, dorski, korintski slog
ordine di alberi (filare) vrsta dreves
ordine d'arrivo šport vrstni red (prihoda na cilj)
4. red, razred, kategorija; sloj:
l'ordine degli avvocati red odvetnikov, odvetniška kategorija
5. relig. red:
ordini mendicanti beraški redovi
6. relig. (sveti) red
7. biol. red
8. pren. vrsta, področje, kategorija, razred:
di prim'ordine prvovrsten, prvorazreden
di second'ordine drugorazreden, zanič
in ordine a kar zadeva, glede
9. navodilo, naročilo, nalog, ukaz, predpis, direktiva:
dare, impartire un ordine izdati ukaz, ukazati
ordine del medico zdravnikov predpis
ordine di pagamento plačilni nalog
fino a nuovo ordine do nadaljnjega
parola d'ordine geslo; pren. navodilo
ordine del giorno dnevni red; voj. dnevno povelje
10. trgov. naročilo - orecchia f
1. (orecchio) uho, uhelj:
fare le orecchie alle pagine delati uhlje na knjižnih straneh
tirare le orecchie a qcn. pren. koga prijeti za ušesa
2. ročaj:
le orecchie dell'anfora ročaji amfore
3. glasba zvočnica, zvočna odprtina na instrumentu
4. zool.
orecchia di mare (aliotide) morsko uho (Haliotis tuberculata); ➞ orecchio - orecchio m (m pl. -chi, f pl. -chie)
1. anat. uho:
orecchio interno notranje uho
orecchio medio srednje uho
aprire bene le orecchie pazljivo prisluhniti, poslušati
avere le orecchie lunghe pren. biti osel
avere le orecchie foderate di prosciutto pren. imeti kosmata ušesa, ne slišati
dare, prestare orecchio pazljivo prisluhniti, poslušati
dire qcs. all'orecchio povedati kaj na uho
essere tutto orecchi pren. napenjati ušesa
fare orecchi da mercante pren. delati se gluhega
da quest'orecchio non ci sento pren. na to uho ne slišim
anche i muri hanno orecchi pren. tudi stene imajo ušesa
mettere una pulce nell' orecchio pren. vzbuditi sum
2. ekst. sluh:
debole d'orecchio naglušen
duro d'orecchio evfemistično gluh (tudi pren.)
3. ekst. posluh:
non avere orecchio biti brez posluha
suonare a orecchio igrati po posluhu
4. uho, uhelj:
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga prijeti za ušesa
5. bot.
orecchio d'orso (auricola) avrikelj (Primula auricola)
orecchio di Giuda judeževo uho, bezgova goba (Auricularia auricola Judae)
6. (versoio) plužna deska; ➞ orecchia - organizácija (-e) f
1. organizzazione; orchestrazione:
trg. organizacija blagovnega prometa movimentazione
2. (skupnost ljudi z določenim programom) organizzazione:
vstopiti, vpisati se v organizacijo aderire a un'organizzazione, iscriversi in un'organizzazione
politična, sindikalna organizacija organizzazione politica, sindacale
Organizacija združenih narodov (OZN) Organizzazione delle Nazioni Unite (ONU)
masovne organizacije organizzazioni di massa