Franja

Zadetki iskanja

  • serbare

    A) v. tr. (pres. sērbo)

    1. spraviti, spravljati; shraniti, shranjevati; prihraniti

    2. ohraniti, ohranjati; obvarovati; gojiti (v sebi):
    serbare qcn. in vita ohranjati koga pri življenju
    serbare la tradizione varovati izročilo
    serbare odio verso qcn. gojiti sovraštvo do koga

    B) ➞ serbarsi v. rifl. (pres. mi sērbo) ohraniti, ohranjati se; ostajati; varovati se:
    serbarsi onesto ostati pošten
  • serrare

    A) v. tr. (pres. sērro)

    1. zapreti, zapirati (vrata, okna):
    serrare bottega pren. prenehati delo, dejavnost
    serrare a chiave zakleniti, zaklepati

    2. stisniti, stiskati:
    serrare il cuore, la gola pren. stisniti pri srcu, v grlu
    serrare le file strniti vrste
    serrare gli occhi pren. umreti
    serrare le vele navt. speti jadra

    3. pospešiti, pospeševati:
    serrare il ritmo di lavoro pospešiti tempo dela

    4. pritisniti, pritiskati:
    serrare il nemico pritiskati na sovražnika

    B) v. intr. zapreti, zapirati se

    C) ➞ serrarsi v. rifl. (pres. mi sērro) zapreti, zapirati se
  • sfortuna f smola; nesreča, zla sreča:
    che sfortuna! smola pa taka!
    avere sfortuna al gioco, con le donne imeti smolo pri igri, pri ženskah
  • sfortunato agg. nesrečen
    PREGOVORI: sfortunato al gioco fortunato in amore preg. smola pri igri, sreča v ljubezni
  • sistemátičen (-čna -o) adj. sistematico, metodico:
    sistematičen opis descrizione sistematica
    biti sistematičen pri delu essere sistematico, metodico nel lavoro
  • skléda (-e) f gosp. scodella, zuppiera; terrina:
    lončena, porcelanasta skleda zuppiera di terracotta, di porcellana
    skleda za solato insalatiera
    skleda za stročje legumiera
    skleda na tehtnici coppa della bilancia
    pren. pljuvati v lastno skledo darsi la zappa sui piedi, tirare sassi in colombaia
    bibl. kaj prodati za skledo leče vendere qcs. per un piatto di lenticchie
    pren. biti, sedeti pri polni skledi vivere nell'abbondanza
  • skopáriti (-im) imperf. pren. lesinare, risparmiare, essere avaro, economizzare:
    skopariti z denarjem, s plačilom lesinare col denaro, col pagamento
    skopariti pri hrani lesinare sul mangiare
    skopariti s pohvalo essere avaro di lodi
    skopariti s časom economizzare il tempo
  • skózi

    A) adv.

    1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
    rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
    pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
    vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

    2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
    pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

    3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
    s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
    prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
    šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

    4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
    med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

    B) skózi prep.

    1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
    izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
    oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
    prebiti se skozi težave superare le difficoltà
    peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

    2. (za izražanje časa) durante, per,○:
    skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
    varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

    3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
    ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
    življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

    4. iti skozi:
    kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
    predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
    prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
    avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
    pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo
  • skŕčiti (-im)

    A) perf.

    1. restringere, contrarre:
    skrčiti prst, roko contrarre il dito; la mano

    2. ridurre, tagliare, limitare, ledere; attenuare:
    skrčiti stroške ridurre le spese
    skrčiti število osebja ridurre il personale
    skrčiti porabo limitare i consumi

    3. skrčiti na ridurre a:
    skrčiti odpor na poulične demonstracije ridurre la resistenza a manifestazioni di piazza

    B) skŕčiti se (-im se) perf. refl.

    1. rannicchiarsi, acchiocciolarsi, piegarsi:
    skrčiti se v dve gube piegarsi in due

    2. raccorciarsi; abbreviarsi; restringersi; ridursi:
    tkanina se pri pranju skrči a lavarlo il tessuto si restringe

    3. lingv. sincoparsi, contrarsi
  • skrômen (-mna -o) adj.

    1. modesto, morigerato, dimesso:
    skromen delavec un lavoratore modesto
    skromen glede hrane modesto, morigerato nel mangiare
    skromen pri obleki dimesso nel vestire
    delati se skromnega affettare modestia
    delati se lažno skromnega pren. non peccare di modestia

    2. modesto, misero, modico:
    skromna hiša casa modesta, misera
    skromna plača stipendio misero

    3. modesto, umile, scarso; povero, parco:
    skromni cilji obiettivi modesti
    skromna letina annata scarsa

    4. pren. modesto, povero, poco, frugale:
    skromna večerja cena povera, frugale
  • skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
    biti, tičati skupaj stare assieme
    delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
    knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
    vsi skupaj tutti insieme
    štirje skupaj in quattro
    dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
    pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
    naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
    pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
    pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
    pren. hoditi skupaj amoreggiare
    pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
    to mi ne gre skupaj non posso capirlo
    pog. trčiti skupaj imbattersi
    pog. pasti, zlesti skupaj svenire
    pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
    spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
    spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
    spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
    ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
    lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
    pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate
  • sláma (-e) f paglia:
    s slamo krito poslopje casa con tetto di paglia
    bala, otep slame una balla, un fascio di paglia
    slama za steljo paglia da strame
    pšenična, koruzna slama paglia di grano, di granturco
    pren. imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello, avere la testa vuota
    pren. mlatiti, otepati prazno slamo parlare a vanvera, vendere fumo
    PREGOVORI:
    malo zrnja, mnogo slame molto fumo, poco arrosto
    slama se pri ognju vname stoppa e fuoco non stan bene in un loco
  • slúžiti (-im) imperf.

    1. lavorare:
    služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
    služiti vojsko v mornarici servire in marina
    služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
    služiti na kmetiji lavorare in un podere
    služiti za hlapca lavorare come garzone

    2. servire:
    služiti domovini servire la patria

    3. guadagnare:
    dobro služiti guadagnare bene
    služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere

    4. servire, essere utile:
    noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più

    5. servire, fare da; servire a:
    prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
    čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
    slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
    služiti dvema gospodarjema servire due padroni
    pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro
  • smoderato agg. nezmeren:
    essere smoderato nel mangiare, nel bere biti nezmeren pri jedi, pijači
  • smôla (-e) f

    1. resina:
    smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
    drevesna smola resina
    čevljarska smola pece da calzolaio
    črna smola pece nera
    fenolna smola resina fenolica
    umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)

    2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
    kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
    iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
    smola pri igri sfortuna, guigne
    prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
    drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • smrdéti (-ím) imperf.

    1. puzzare; esalare, mandare puzza; knjiž. pitire:
    smrdeti po znoju puzzare di sudore

    2. ekst. puzzare, sapere, sentire di:
    zadeva smrdi po prevari la storia sente di inganno

    3. pren. (upirati se) ripugnare, stomacare:
    hrana mu smrdi il cibo gli ripugna, prova ripugnanza per il cibo
    PREGOVORI:
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
  • soffermare

    A) v. tr. (pres. soffermo) zaustaviti, ustavljati

    B) ➞ soffermarsi v. rifl. (pres. mi soffermo) malo postati; ustaviti, zaustavljati se; zadržati se:
    soffermarsi sui particolari zadržati se pri podrobnostih
  • sòj1 (sôja) m alone; lume:
    pisati pri soju sveče scrivere al lume di una candela
    lunin soj alone lunare
  • sōlito

    A) agg. navaden, običajen:
    fare la solita vita živeti kot ponavadi
    essere alle solite biti pri starem, običajnem
    essere solito (solere) imeti navado

    B) m običajno, navadno:
    al solito kot vedno, kot ponavadi
    di solito ponavadi
  • sónčen (-čna -o) adj.

    1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
    sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
    sončni mrk eclissi solare
    sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
    sončen dan giornata di sole
    sončno pobočje pendio solatio
    sončna kopel bagno di sole
    astr. sončna krona corona solare
    med. sončna kura elioterapia
    sončna očala occhiali da sole
    sončna ura meridiana
    sončna celica, plošča cellula, pannello solare
    sončni kolektor collettore solare
    sončni sistem sistema solare

    2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
    sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
    sončni nasmeh un sorriso radioso
    Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
    zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
    pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
    astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
    poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
    sončni veter vento solare
    sončne bakle fiaccole solari
    sončna erupcija eruzione solare
    sončne pege macchie solari
    sončno leto anno solare
    fiz. sončni spekter spettro solare
    sončna zaslonka parasole
    meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
    zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
    obl. sončni plise plissè soleil