avere*
A) v. tr. (pres. hō)
1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem
2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati
3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res
4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki
5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora
6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače
7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?
8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje
9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba
10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal
11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš
B) m
1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje
2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
Zadetki iskanja
- avvantaggiare
A) v. tr. (pres. avvantaggio)
1. koristiti; dati prednost:
avvantaggiare la comunità koristiti skupnosti
2. pospešiti, pospeševati, izboljšati:
avvantaggiare l'agricoltura pospeševati kmetijstvo
B) ➞ avvantaggiarsi v. rifl. (pres. mi avvantaggio)
1. imeti korist, okoristiti se:
nessuno si avvantaggerà di questo provvedimento od tega ukrepa ne bo imel nihče koristi
2. pridobiti (čas, prostor):
lavorava anche le feste per avvantaggiarsi del tempo concessogli delal je tudi ob praznikih, da bi bolje izrabil čas, ki ga je imel na razpolago
3. prekositi, prekašati:
avvantaggiarsi sui concorrenti prekositi tekmece - avverare
A) v. tr. (pres. avvero) uresničiti, uresničevati
B) ➞ avverarsi v. rifl. (pres. si avvera) uresničiti, uresničevati se:
le previsioni s'avverarono predvidevanja so se uresničila - avversità f
1. nasprotovanje, sovražnost:
l'avversità della sorte nasprotovanje, sovražnost usode
2. (zlasti v pl.) nesreča, nadloga, tegoba:
le avversità della vita življenjske tegobe - avvertēnza f
1. opreznost, pazljivost:
abbiate avvertenza nel fare ciò ko to delate, bodite oprezni
2. nasvet, opozorilo
3. pl. navodila:
leggere attentamente le avvertenze sul flacone pazljivo preberite navodila na steklenički - avvilire
A) v. tr. (pres. avvilisco)
1. vzeti, jemati verodostojnost; metati laž (na kaj):
la menzogna avvilisce le tue qualità laž meče senco na tvoje vrline
2. ponižati, poniževati; potlačiti:
le tue parole mi avviliscono tvoje besede me ponižujejo
B) ➞ avvilirsi v. rifl. (pres. mi avvilisco) zgubiti pogum:
non avvilirti per così poco nikar ne izgubljaj poguma zaradi take malenkosti - avvisaglia f
1. prvi znak, simptom:
le prime avvisaglie del male si manifestarono all'improvviso prvi znaki bolezni so se pojavili nenadoma
2. voj. kratek spopad - avvizzire
A) v. intr. (pres. avvizzisco) veneti, sušiti se (tudi pren.)
B) v. tr. narediti ovelo:
il tempo e le privazioni l'hanno avvizzita od let in pomanjkanja je ovenela - avvōlgere* v. tr. (pres. avvōlgo)
1. oviti, zaviti, omotati (tudi pren.):
avvolgere una corda oviti vrv
avvolgere una benda attorno a una ferita dati povoj na rano, poviti rano
le fiamme avvolgono l'edificio stavba je v plamenih
2. pren. redko prevarati - bacchiare v. tr. (pres. bacchio)
1. klatiti:
bacchiare le castagne, le olive klatiti kostanj, olive
2. toskansko pog. prodati pod ceno - baciare
A) v. tr. (pres. bacio)
1. poljubiti:
baciare qcn. in fronte, sulle labbra poljubiti koga na čelo, na usta
bacio, baciamo le mani! moj, naš poklon (oblika pozdrava na Siciliji)
PREGOVORI: la fortuna ti ha baciato in fronte preg. sreča se ti je nasmehnila
2. pren. rahlo se dotakniti; božati:
il colle era baciato dal sole sonce je božalo grič
baciare il fiasco hlastno piti
baciare la polvere knjižno ležati v prahu
B) ➞ baciarsi v. rifl. (pres. ci baciamo) poljubiti se, poljubljati se - badare
A) v. intr. (pres. bado) paziti (na):
badare ai bambini, alla casa paziti na otroke, na hišo
non badare a spese ne se meniti za stroške
bada veh! pazi!
badare ai fatti propri brigati se zase
bada solo a divertirsi misli samo na zabavo
B) v. tr. paziti (na), čuvati:
badare le pecore čuvati ovce - bagnare
A) v. tr. (pres. bagno)
1. zmočiti, namočiti:
bagnare il baccalà namakati polenovko
bagnare i panni prima di stirarli navlažiti perilo pred likanjem
bagnare la bocca, le labbra piti
2. pren. zaliti:
bagnare una laurea zaliti diplomo
3. oblivati, oplakovati (morje, reka):
il Tirreno bagna Napoli Tirensko morje obliva Neapelj
B) ➞ bagnarsi v. rifl. (pres. mi bagno)
1. kopati se
2. zmočiti se, biti moker:
bagnarsi per la pioggia come un pulcino na dežju biti moker do kože - balestruccio m (pl. -ci)
1. zool. mestna lastovica (Martula urbica)
2.
avere le gambe, le dita a balestruccio pren. imeti krive noge, prste - bandire v. tr. (pres. bandisco)
1. razglasiti, objaviti, oznaniti:
bandire un concorso razpisati natečaj
2. odgnati; opustiti, odriniti na stran:
bandire le malinconie odriniti žalostne misli - barattare v. tr. (pres. baratto) zamenjati, izmenjati:
barattare un libro con un disco zamenjati knjigo za ploščo
barattare due parole con qcn. pren. izmenjati s kom nekaj besed, pokramljati s kom
barattare le carte in mano a qcn. pren. sprevračati, izkrivljati pomen besed nekoga - barba1 f
1. brada:
avere, portare la barba imeti, nositi brado
radersi, farsi la barba obriti se
fare la barba a qcn. obriti koga; pren. prekašati koga
avere la barba di qcn. pren. biti koga sit, naveličan
uomo di prima barba zelo mlad človek
barba d'uomo pren. sposoben mož, junak
barba finta tajni agent
2. pren. dolgčas:
che barba d'un uomo! kakšen dolgočasnež!; che barba! kakšen dolgčas!
farla in barba a qcn. prekaniti, prelisičiti, izigrati koga
in barba a qcn. komu navkljub
servire qcn. di barba e capelli pren. koga trdo prijeti
non c'è barba d'uomo che osi... ni ga, ki bi si upal...
3. veter. braducelj, kozji podbradek
4. (zlasti v pl.) bot. koreninice, korenina:
mettere le barbe pognati korenine
5. bot.
barba di becco travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)
barba di capra koralni ježek (Hyduum coralloides) - barbarie f invar.
1. barbarstvo, neomikanost
2. ekst. zverinstvo, nečlovečnost:
le barbarie della guerra vojna zverinstva - barbaro
A) m barbar, divjak; ekst. knjižno tujec:
le invasioni dei barbari vdori barbarov
B) agg.
1. tuj:
parole barbare tuje besede
2. barbarski; ekst. primitiven, divji:
usi barbari primitivni običaji
3. pren. surov; nekultiviran, okoren, neomikan; neokusen:
scrivere in un latino barbaro pisati okorno latinščino
vestire in modo barbaro neokusno se oblačiti
4. pren. okruten, zverinski, nečloveški:
una barbara rappresaglia zverinski povračilni ukrep - barca1 f
1. čoln, barka:
barca da pesca ribiška barka
barca da diporto športni čoln
barca a remi, a vela, a motore čoln na vesla, jadrnica, motorni čoln
andare, essere in barca pren. biti zmeden, mečkati
2. ekst. športno plovilo, barka, ladja, jahta:
fare le vacanze in barca preživeti počitnice na barki
3. pren. posli, družina, delo, podjetje:
mandare avanti la barca prebijati se
la barca fa acqua da tutte le parti pri poslih škriplje, slabo kaže
siamo tutti nella stessa barca vsi smo v isti kaši