káplja (-e) f
1. goccia; gocciola; stilla:
deževne, potne kaplje gocce di pioggia, di sudore
rosne, vodne kaplje gocce di rugiada, di acqua
biti, zaleči kot kaplja v morju essere una goccia nel mare
biti si podoben kot kaplja kaplji somigliarsi come due gocce d'acqua
pren. kaplja čez rob la goccia che fa traboccare il vaso
2. goccia, goccio:
popiti kapljo vina bere un goccio
braniti se do zadnje kaplje krvi difendersi fino all'ultimo goccio di sangue
3. pren. vino
Zadetki iskanja
- kdáj2 adv.
1. (izraža dejanje v nedoločnem času) già; mai; ancora; una volta:
pridi še kdaj vieni ancora a trovarci
kdo bi bil kdaj pomislil na to chi l'avrebbe mai pensato
zdi se mi, da sem ga kdaj že videl credo di averlo già visto
2. kdaj kdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora, una volta... poi; un'altra volta; talvolta:
v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov nell'albergo ci sono cento, talvolta duecento ospiti
3. kdaj pa kdaj (izraža ponavljanje v časovnih presledkih) ogni tanto, di tempo in tempo:
take reči se kdaj pa kdaj primerijo queste cose possono accadere ogni tanto
lepa je kot le kdaj è bellissima - kdajkóli adv. knjiž. quanto mai:
bil je najboljši prijatelj, kar jih je kdajkoli imel era il migliore amico di quanti avesse mai avuto
sloga je potrebna bolj kot kdajkoli prej bisogna essere concordi più di quanto mai prima - kdó (kóga) pron.
1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
s kom se pogovarjaš? con chi parli?
kdo je kdo? chi è?
2. (v retoričnem vprašanju) chi:
kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!
3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
PREGOVORI:
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei - kláda (-e) f
1. ceppo, tronco:
pren. biti pijan ko klada essere ubriaco fradicio
pren. spati kot klada dormire come un ghiro
2. pren. blocco:
klada iz granita blocco di granito
3. pejor. (neroden človek) uomo goffo, maldestro; salame
4. hist. (mučilna naprava) berlina - kléti (kólnem)
A) imperf.
1. bestemmiare:
kleti kot Turek, da se vse bliska bestemmiare come un turco, come un facchino; pog. tirare moccoli, smoccolare, sacramentare
2. pren. maledire, imprecare
B) kléti se (kólnem se) imperf. refl. (zaklinjati se) giurare - klòp (-a) m zool. zecca, piattola, acaro (Acarus):
držati se koga kot klop seguire qcn. come l'ombra
golobji klop acaro dei colombi (Chemidocoptes columbae) - ko konj. (v odvisnih stavkih)
1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata
2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero
3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?
4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei
5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe
6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva - kobílica (-e) f
1. zool. cavalletta:
kobilica selivka locusta (Locusta migratoria)
cvrčanje kobilic il frinire delle cavallette
pren. biti kot kobilic essere (in) tantissimi
2. dem. od kobila cavallina
3. navt. (gredelj) chiglia:
postaviti kobilico impostare una nave
4. muz. ponticello - kòl (-a) m
1. palo; (za vinograd) broncone:
hrastov kol palo di quercia
mučilni kol palo della tortura
hist. natikati (ljudi) na kole impalare
hoditi kot bi imel kol v hrbtu camminare impalato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti študij na kol gettare lo studio alle ortiche
pren. dobiti jih s kolom po glavi ricevere una stangata, prendersi una doccia fredda
arheol. stavbe na koleh palafitte
2. žarg. šol. insufficiente - kônec2 (-nca)
A) m
1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire
2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda
3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina
4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi
5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire
6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa
7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente
8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine
B) kônec prep.
1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre
2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa! - kònj (-a) m
1. zool. cavallo (Equus caballus); cavalcatura; knjiž. corsiero:
konj bije s kopiti, hrza, se vzpenja il cavallo scalpita, nitrisce, si impenna
konja brzdati, krtačiti, osedlati, podkovati domare, strigliare sellare, ferrare il cavallo
konja zajahati montare il cavallo, a cavallo
bel, črn, rjav konj cavallo bianco, morello, baio
bos konj cavallo non ferrato
čistokrvni, dirkalni konj cavallo di razza, da corsa
gugalni konj cavallo a dondolo
jahalni konj cavallo da sella
leseni konj cavallo di legno
tovorni konj cavallo da soma
vlečni konj cavallo da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trojanski konj cavallo di Troia
pren. paradni konj fiore all'occhiello
beseda ni konj le parole non fanno lividi
biti na konju essere a cavallo
garati kot konj faticare come una bestia
biti močan kot konj essere forte come un toro
biti vedno na cesti kot fijakarski konj essere sempre in giro
delati iz muhe konja fare di una mosca un elefante zool.
nilski, povodni konj ippopotamo (Hippopotamus amphibus)
2. pren. omone, omaccione goffo, maldestro
3. šah. cavallo
4. šport. cavallo:
konj z ročaji cavallo con maniglie
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca - kónjski (-a -o) adj.
1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
konjska nozdrv frogia
konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
konjski gnoj cavallino
konjski prekupčevalec mercante di cavalli
konjski šport ippica
konjsko dirkališče ippodromo
konjska odeja sago
šport. konjska ograda paddock
konjska oprava correggiame
konjska oprema finimenti
2. pejor. equino, da cavallo:
konjski obraz una faccia equina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
fiz. konjska moč cavallo vapore
zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
šah. konjska končnica finale di cavalli
bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
konjska para rozza
zool. konjska pijavka emopide
vet. konjska smrkavost mal del verme
konjska vprega pariglia
bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
hist. konjski oklep barda
konjski pastir buttero
konjski ščipalnik torcinaso
vet. konjsko hrkanje corneggio - konkáven (-vna -o) adj. (vbočen, vbokel) concavo:
konkavna leča lente concava
mat. konkavni kot angolo concavo - konvéksen (-sna -o) adj. (izbočen, izbokel) convesso:
mat. konveksna funkcija funzione convessa
fiz. konveksna leča lente convessa
mat. konveksni kot angolo convesso - kopríva (-e) f bot. ortica (Urtica dioica):
kopriva peče l'ortica punge
pren. biti tak, kot bi na koprivah sedel essere di malumore, avere un diavolo per capello
mala kopriva ortica (Urtica urens)
mrtva kopriva lamio (Lamium)
žegnana kopriva cardo santo, benedetto (Cnicus benedictus)
PREGOVORI:
kopriva ne pozebe la malerba non muore mai - kotìč (-íča) m dem. od kot angoletto
- kotíček (-čka) m
1. dem. od kot angolino, angoletto, angolo; cantuccio; recesso:
v skrivnem kotičku srca in un angolo nascosto, nei recessi del suo cuore
pretakniti vse kotičke frugare dappertutto
uredili so prodajni kotiček za cigarete è stato allestito uno spaccio per le sigarette
dvorana je bila polna do zadnjega kotička la sala era piena fino all'ultimo posto
2. (skrajni del ust, oči) angolo della bocca, degli occhi
3. (soba, prostor za kako dejavnost) angolo; saletta:
kuhinjski kotiček angolo cottura
šahovski kotiček saletta per gli scacchi
4. (stalna rubrika v časopisu) rubrica, pagina:
ugankarski kotiček pagina enigmistica - kôza (-e) f
1. zool. capra (Capra hircus)
koza meketa la capra bela
kozo molsti, pasti mungere, pascolare la capra
čreda koz un gregge di capre
skakati kot koza saltare come una capra
angorska koza capra di angora
kašmirska koza capra del Cachemire
2. šport. cavallo
3. pejor. pren. (neumna ženska) oca
4. (lesena priprava za žaganje) cavalletto
5. nareč. pentola di coccio
6. pl. koze med. vaiolo:
črne koze vaiolo emorragico
vet. goveje, ovčje koze vaiolo vaccino, ovino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. kozo biti giocare all'assedio
zool. divja koza (gams) camoscio (Rupicapra rupicapra)
teh. ležajna koza supporto del cuscinetto
grad. mostna koza pilone del ponte - kôzel (-zla) m
1. capro, caprone, becco:
pren. smrdeti kot kozel puzzare da levare il fiato, come un caprone
2. pejor. (neumnež) stupido
3. pejor. (pohotnež) satiro:
stari kozel vecchio satiro
4. cassetta, serpa della carrozza
5. cavalletto (per tagliare la legna)
6. žarg. frate laico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. streljati kozle spararle grosse
pog. pren. ustreliti kozla prendere una cantonata
pren. grešni kozel capro espiatorio