Franja

Zadetki iskanja

  • vdán (-a -o) adj.

    1. rassegnato; dedito:
    vdan v usodo rassegnato alla sorte
    vdan pijači dedito al bere

    2. attaccato, affezionato, devoto:
    (v pismih) Tvoj vdani Il tuo affezionatissimo, devotissimo

    3. fedele, coscienzioso:
    vdani pomočniki collaboratori fedeli, coscienziosi

    4. pren. ossequioso, rispettoso, ligio:
    vdan redu in disciplini rispettoso dell'ordine e della disciplina
  • vdélati (-am) | vdelávati (-am) perf., imperf.

    1. incastonare, montare, tempestare:
    vdelati diamant v prstan incastonare, montare un diamante nell'anello

    2. inserire, murare:
    vdelati okno v zidno odprtino inserire la finestra nell'apertura del muro
  • vdéti (vdénem) | vdévati (-am) perf., imperf.

    1. infilare, incrunare:
    vdevati nit incrunare il filo
    vdevati vezalke v čevlje infilare i laccioli nelle scarpe

    2. redko (vložiti, vlagati; vstaviti, vstavljati) mettere, montare; ficcare:
    vdeti list v pisalni stroj mettere il foglio nella macchina
    vdeti šipo v okvir montare il vetro nella cornice
  • vdíranje (-a) n infiltrazione, penetrazione, irruzione; scasso, scassinamento; invasione:
    vdiranje vode infiltrazione dell'acqua
    vdiranje tatov v stanovanje irruzione dei ladri nell'appartamento
  • vdírati (-am) | vdréti (vdrèm) imperf., perf.

    1. penetrare, infiltrarsi:
    skozi razpoko je vdiral plin il gas penetrava attraverso una fessura

    2. invadere:
    vdreti v sosednjo državo invadere il paese vicino

    3. irrompere, fare irruzione; forzare, scassinare:
    tatovi vdirajo v avtomobile i ladri forzano le auto
    vdirati vrata forzare, scassinare la porta

    4. pren. (silovito se pojavljati) irrompere, penetrare:
    v organizem vdirajo bolezenske klice nell'organismo penetrano germi patogeni
    vdreti se od sramu voler sprofondare dalla vergogna
  • vdolbína (-e) f cavo, incavatura, incavo, affossatura, rientranza; nicchia; intaglio:
    vdolbine v lesu intagli nel legno
  • vdólbsti (vdólbem) perf. ➞ dolbsti incavare, incidere, scannellare, scavare; scalpellare, intagliare:
    vdolbsti v marmor incidere, scalpellare nel marmo
    vdolbsti v les intagliare nel legno
    pren. vdolbsti v obraz globoke gube scavare nel volto rughe profonde
  • vēcchio

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. star:
    essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

    2. starejši:
    Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

    3. star, uležan:
    luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
    vino vecchio staro vino

    4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
    le vecchie mura staro obzidje
    il vecchio testamento stara zaveza
    vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
    un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

    5. star (zastaran, ukoreninjen):
    una vecchia abitudine stara navada
    il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
    una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
    la vecchia guardia stara garda

    6. pren. zastarel

    7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
    abito vecchio stara, ponošena obleka
    roba vecchia starina

    8. pren. previden; vešč:
    vecchia volpe pren. star lisjak
    essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

    B) m (f -ia)

    1. starec, starejša oseba:
    ospizio dei vecchi dom za starejše občane
    i miei vecchi pog. moji starši

    2.
    vecchi pl. predniki

    3. staro, zastarelo
  • vecchione m

    1. (f -na) poveč. od ➞ vecchio

    2.
    vecchioni pl. kulin. v vinu kuhani maroni
  • vèč adv.

    1. più:
    imeti več časa avere più tempo

    2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
    stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
    več kot più che, più di
    imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza

    3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
    čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri

    4. več ali manj più o meno:
    v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero

    5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
    ne čakajte več non aspettate più
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nareč. ni več sama è incinta
    niti besedice več! zitto e mosca!
    to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
    stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
    pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
    PREGOVORI:
    več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
  • véčen (-čna -o) adj.

    1. eterno; knjiž. sempiterno:
    prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
    rel. večno življenje la vita eterna
    večno mesto la città eterna

    2. eterno; perenne, perpetuo:
    večni sneg nevi perenni
    živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
    biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

    3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
    večna resnica verità eterna, immutabile

    4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
    večni prepiri continue liti

    5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
    večni mladenič l'eterno giovanotto
    knjiž. večni žid l'ebreo errante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
    pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
    rel. večni ogenj il fuoco eterno
    večni sodnik Dio (in veste di giudice)
    večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
    večna luč luce eterna
    večne zaobljube voti perpetui, solenni
    pren. večni študent eterno studente
    šah. večni šah scacco perpetuo
  • večína (-e) f maggioranza; preponderanza, pluralità; maggior parte:
    dobiti večino glasov conseguire la maggioranza dei voti
    absolutna, relativna večina maggioranza assoluta, relativa
    kvalificirana večina maggioranza qualificata
    tiha večina maggioranza silenziosa
    večina dneva la maggior parte del giorno
    v večini primerov nella maggioranza dei casi
    večina molči i più tacciono
  • védno adv. sempre; knjiž. ognora:
    vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
    priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
    reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
    za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
    denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi
  • védnost (-i) f

    1. conoscenza; notizia:
    pisar. v vašo vednost per vostra conoscenza, per vostra notizia

    2. conoscenza, conoscenze (pl.); cognizione:
    dlje pa naša vednost ne sega le nostre conoscenze non vanno oltre
  • veleno m

    1. strup (tudi ekst.):
    amaro come il veleno grenek kot pelin
    l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
    cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
    il veleno del cobra kobrin strup
    andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup

    2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
    il veleno dell'invidia strup zavisti
    avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
    avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
    avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
    mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
    schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo

    3. pren. strupeno, zlobno namigovanje
  • veljáva (-e) f

    1. vigore:
    odlok stopi v veljavo takoj l'ordinanza entra in vigore seduta stante

    2. autorità, autorevolezza, prestigio, credito:
    veljavo daje denar, položaj, poštenost il prestigio è conferito dal denaro, dalla carica, dall'onestà

    3.
    prihajati do veljave crescere d'importanza, affermarsi
    v zadnjih letih prihaja do vedno večje veljave razviti terciarij negli ultimi tempi si va sempre più affermando il terziario avanzato

    4. ekon. valuta:
    zlata veljava valuta aurea
  • velocità f

    1. hitrost, brzina:
    a grande velocità zelo hitro
    a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
    a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
    corse di velocità šport sprinterski teki
    gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
    velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
    prendere velocità pospešiti, pospeševati

    2. fiz. hitrost, brzina:
    velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
    velocità angolare kotna hitrost
    velocità commerciale ekonomična hitrost
    velocità iniziale začetna hitrost
    velocità di marcia potovalna hitrost
    velocità media povprečna hitrost
    velocità periferica obodna hitrost
    velocità supersonica nadzvočna hitrost

    3. avto hitrost, prestava:
    ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost
  • vendere

    A) v. tr. (pres. vendo)

    1. prodati, prodajati:
    vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
    vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
    vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
    vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
    averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
    aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav

    2. ekst. prodati, dati naprodaj:
    vendere all'asta prodati na dražbi
    saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
    vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
    PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja

    3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
    vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
    vendere all'ingrosso trgovati na debelo
    vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke

    4. slabš. prodati:
    venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
    vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
    vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
    vendere la patria izdati domovino

    5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)

    6. pren.
    vendere per buono kaj lažno prikazovati
    vendere ciance, frottole prazne klatiti
    vendere fumo bahati se, širokoustiti se
    vendere parole na veliko obljubljati
    questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel

    B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)

    1. prodajati se; prostituirati se

    2. izdajati se za
  • vendetta f

    1. maščevanje:
    vendetta di sangue krvno maščevanje
    far vendetta di kaj, koga maščevati
    prendere vendetta maščevati se

    2. kazen:
    la giusta vendetta del cielo pravična božja kazen
    ingiustizia che grida vendetta v nebo vpijoča krivica
    misfatto che grida vendetta zločin, ki vpije po kazni
  • venire*

    A) v. tr. (pres. vēngo)

    1. priti, prihajati:
    venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
    venire accanto, vicino približati se
    venire di corsa priteči
    venire dentro vstopiti
    venire fuori iziti, biti objavljen
    venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)

    2. priti, prispeti:
    venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
    venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
    venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
    venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
    venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
    venire in fama zasloveti
    venire ai ferri corti skočiti si v lase
    venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
    venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
    venire a morte umreti
    venire a noia zdolgočasiti
    venire in odio zasovražiti
    venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
    venire al sangue krvavo se spopasti
    venire a sapere zvedeti kaj

    3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
    venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
    venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
    venire dal niente ekst. začeti iz niča

    4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
    venire al mondo roditi se
    venire su rasti, razvijati se

    5. iziti se; biti; stati:
    venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
    quanto viene? koliko stane?

    6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
    a venire prihodnji, bodoči
    di là da venire daljni
    appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
    il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
    la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec

    7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)

    8. pripadati, pritikati

    9.
    venire giù pasti, padati
    venire meno omedleti; odpovedati

    10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
    viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo

    11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
    viene lodata da tutti vsi jo hvalijo

    B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi

    C) m
    andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja