vdán (-a -o) adj.
1.  rassegnato; dedito:
 vdan v usodo rassegnato alla sorte
 vdan pijači dedito al bere
2.  attaccato, affezionato, devoto:
 (v pismih) Tvoj vdani Il tuo affezionatissimo, devotissimo
3.  fedele, coscienzioso:
 vdani pomočniki collaboratori fedeli, coscienziosi
4.  pren. ossequioso, rispettoso, ligio:
 vdan redu in disciplini rispettoso dell'ordine e della disciplina
 Zadetki iskanja
-  vdélati (-am) | vdelávati (-am) perf., imperf.
 1. incastonare, montare, tempestare:
 vdelati diamant v prstan incastonare, montare un diamante nell'anello
 2. inserire, murare:
 vdelati okno v zidno odprtino inserire la finestra nell'apertura del muro
-  vdéti (vdénem) | vdévati (-am) perf., imperf.
 1. infilare, incrunare:
 vdevati nit incrunare il filo
 vdevati vezalke v čevlje infilare i laccioli nelle scarpe
 2. redko (vložiti, vlagati; vstaviti, vstavljati) mettere, montare; ficcare:
 vdeti list v pisalni stroj mettere il foglio nella macchina
 vdeti šipo v okvir montare il vetro nella cornice
-  vdíranje (-a) n infiltrazione, penetrazione, irruzione; scasso, scassinamento; invasione:
 vdiranje vode infiltrazione dell'acqua
 vdiranje tatov v stanovanje irruzione dei ladri nell'appartamento
-  vdírati (-am) | vdréti (vdrèm) imperf., perf.
 1. penetrare, infiltrarsi:
 skozi razpoko je vdiral plin il gas penetrava attraverso una fessura
 2. invadere:
 vdreti v sosednjo državo invadere il paese vicino
 3. irrompere, fare irruzione; forzare, scassinare:
 tatovi vdirajo v avtomobile i ladri forzano le auto
 vdirati vrata forzare, scassinare la porta
 4. pren. (silovito se pojavljati) irrompere, penetrare:
 v organizem vdirajo bolezenske klice nell'organismo penetrano germi patogeni
 vdreti se od sramu voler sprofondare dalla vergogna
-  vdolbína (-e) f cavo, incavatura, incavo, affossatura, rientranza; nicchia; intaglio:
 vdolbine v lesu intagli nel legno
-  vdólbsti (vdólbem) perf. ➞ dolbsti incavare, incidere, scannellare, scavare; scalpellare, intagliare:
 vdolbsti v marmor incidere, scalpellare nel marmo
 vdolbsti v les intagliare nel legno
 pren. vdolbsti v obraz globoke gube scavare nel volto rughe profonde
-  vēcchio
 A) agg. (m pl. -chi)
 1. star:
 essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem
 2. starejši:
 Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši
 3. star, uležan:
 luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
 vino vecchio staro vino
 4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
 le vecchie mura staro obzidje
 il vecchio testamento stara zaveza
 vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
 un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova
 5. star (zastaran, ukoreninjen):
 una vecchia abitudine stara navada
 il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
 una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
 la vecchia guardia stara garda
 6. pren. zastarel
 7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
 abito vecchio stara, ponošena obleka
 roba vecchia starina
 8. pren. previden; vešč:
 vecchia volpe pren. star lisjak
 essere vecchio del mestiere biti vešč v čem
 B) m (f -ia)
 1. starec, starejša oseba:
 ospizio dei vecchi dom za starejše občane
 i miei vecchi pog. moji starši
 2.
 vecchi pl. predniki
 3. staro, zastarelo
- vecchione m
 1. (f -na) poveč. od ➞ vecchio
 2.
 vecchioni pl. kulin. v vinu kuhani maroni
-  vèč adv.
 1. più:
 imeti več časa avere più tempo
 2. (izraža nedoločeno večje število) diverso, vario:
 stavka več tisoč delavcev scioperano varie migliaia di operai
 več kot più che, più di
 imeti denarja več kot dovolj avere soldi più che a sufficienza
 3. čim več ... toliko več, toliko manj, tem bolje, tem slabše (za izražanje sorazmernosti) quanto più... tanto più, tanto meno, tanto meglio, tanto peggio:
 čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim (quanto) più prendi tu, (tanto) meno resta agli altri, per gli altri
 4. več ali manj più o meno:
 v govoricah je več ali manj resnice nelle voci che circolano vi è più o meno di vero
 5. (v nikalnih stavkih izraža prenehanje dejanja ali stanja) non... più, non... oltre:
 ne čakajte več non aspettate più
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 nareč. ni več sama è incinta
 niti besedice več! zitto e mosca!
 to je razlog več, da ne odlašamo una ragione in più per non rimandare
 stalo bo deset tisoč tolarjev, nekaj več ali manj costerà più o meno diecimila talleri
 pren. to je pa že več kot preveč questo però è troppo
 PREGOVORI:
 več glav več ve, več oči več vidi uno solo non può saper tutto e vedono quattr'occhi più che uno
-  véčen (-čna -o) adj.
 1. eterno; knjiž. sempiterno:
 prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
 rel. večno življenje la vita eterna
 večno mesto la città eterna
 2. eterno; perenne, perpetuo:
 večni sneg nevi perenni
 živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
 biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie
 3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
 večna resnica verità eterna, immutabile
 4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
 večni prepiri continue liti
 5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
 večni mladenič l'eterno giovanotto
 knjiž. večni žid l'ebreo errante
 FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
 kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
 pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
 rel. večni ogenj il fuoco eterno
 večni sodnik Dio (in veste di giudice)
 večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
 večna luč luce eterna
 večne zaobljube voti perpetui, solenni
 pren. večni študent eterno studente
 šah. večni šah scacco perpetuo
-  večína (-e) f maggioranza; preponderanza, pluralità; maggior parte:
 dobiti večino glasov conseguire la maggioranza dei voti
 absolutna, relativna večina maggioranza assoluta, relativa
 kvalificirana večina maggioranza qualificata
 tiha večina maggioranza silenziosa
 večina dneva la maggior parte del giorno
 v večini primerov nella maggioranza dei casi
 večina molči i più tacciono
-  védno adv. sempre; knjiž. ognora:
 vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
 priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
 reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
 za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
 denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi
-  védnost (-i) f
 1. conoscenza; notizia:
 pisar. v vašo vednost per vostra conoscenza, per vostra notizia
 2. conoscenza, conoscenze (pl.); cognizione:
 dlje pa naša vednost ne sega le nostre conoscenze non vanno oltre
-  veleno m
 1. strup (tudi ekst.):
 amaro come il veleno grenek kot pelin
 l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
 cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
 il veleno del cobra kobrin strup
 andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup
 2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
 il veleno dell'invidia strup zavisti
 avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
 avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
 avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
 mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
 schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo
 3. pren. strupeno, zlobno namigovanje
-  veljáva (-e) f
 1. vigore:
 odlok stopi v veljavo takoj l'ordinanza entra in vigore seduta stante
 2. autorità, autorevolezza, prestigio, credito:
 veljavo daje denar, položaj, poštenost il prestigio è conferito dal denaro, dalla carica, dall'onestà
 3.
 prihajati do veljave crescere d'importanza, affermarsi
 v zadnjih letih prihaja do vedno večje veljave razviti terciarij negli ultimi tempi si va sempre più affermando il terziario avanzato
 4. ekon. valuta:
 zlata veljava valuta aurea
-  velocità f
 1. hitrost, brzina:
 a grande velocità zelo hitro
 a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
 a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
 corse di velocità šport sprinterski teki
 gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
 velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
 prendere velocità pospešiti, pospeševati
 2. fiz. hitrost, brzina:
 velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
 velocità angolare kotna hitrost
 velocità commerciale ekonomična hitrost
 velocità iniziale začetna hitrost
 velocità di marcia potovalna hitrost
 velocità media povprečna hitrost
 velocità periferica obodna hitrost
 velocità supersonica nadzvočna hitrost
 3. avto hitrost, prestava:
 ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost
-  vendere
 A) v. tr. (pres. vendo)
 1. prodati, prodajati:
 vendere al metro, a peso, a pezzo prodajati na meter, na težo, na kos
 vendere a buon mercato, caro, a caro prezzo prodajati poceni, drago
 vendere a prezzo di costo prodati po lastni ceni
 vendere cara la pelle pren. kožo drago prodati, braniti se do zadnjega
 averne da vendere imeti česa na pretek, v izobilju
 aver ragione da vendere pren. imeti še kako prav
 2. ekst. prodati, dati naprodaj:
 vendere all'asta prodati na dražbi
 saper vendere la propria merce pren. znati se uveljaviti
 vendere anche la camicia pren. zapraviti vse, priti na beraško palico
 PREGOVORI: vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso preg. delati račun brez krčmarja
 3. trgov. prodajati, trgovati s, z:
 vendere al dettaglio, al minuto trgovati na drobno
 vendere all'ingrosso trgovati na debelo
 vendere a credito, per contanti, a rate prodajati na up, za gotovino, na obroke
 4. slabš. prodati:
 venderebbe l'anima al diavolo pren. dušo bi zapisal hudiču
 vendere il proprio corpo, il proprio ingegno prostituirati se, prodajati se
 vendere raccomandazioni priskrbeti, dajati (za denar) priporočila
 vendere la patria izdati domovino
 5. šport prodati, odstopiti (igralca v profesionalnem nogometu)
 6. pren.
 vendere per buono kaj lažno prikazovati
 vendere ciance, frottole prazne klatiti
 vendere fumo bahati se, širokoustiti se
 vendere parole na veliko obljubljati
 questa non me la vendi tega mi pa ne boš natvezel
 B) ➞ vendersi v. rifl. (pres. mi vendo)
 1. prodajati se; prostituirati se
 2. izdajati se za
-  vendetta f
 1. maščevanje:
 vendetta di sangue krvno maščevanje
 far vendetta di kaj, koga maščevati
 prendere vendetta maščevati se
 2. kazen:
 la giusta vendetta del cielo pravična božja kazen
 ingiustizia che grida vendetta v nebo vpijoča krivica
 misfatto che grida vendetta zločin, ki vpije po kazni
-  venire*
 A) v. tr. (pres. vēngo)
 1. priti, prihajati:
 venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
 venire accanto, vicino približati se
 venire di corsa priteči
 venire dentro vstopiti
 venire fuori iziti, biti objavljen
 venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)
 2. priti, prispeti:
 venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
 venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
 venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
 venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
 venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
 venire in fama zasloveti
 venire ai ferri corti skočiti si v lase
 venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
 venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
 venire a morte umreti
 venire a noia zdolgočasiti
 venire in odio zasovražiti
 venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
 venire al sangue krvavo se spopasti
 venire a sapere zvedeti kaj
 3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
 venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
 venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
 venire dal niente ekst. začeti iz niča
 4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
 venire al mondo roditi se
 venire su rasti, razvijati se
 5. iziti se; biti; stati:
 venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
 quanto viene? koliko stane?
 6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
 a venire prihodnji, bodoči
 di là da venire daljni
 appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
 il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
 la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec
 7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)
 8. pripadati, pritikati
 9.
 venire giù pasti, padati
 venire meno omedleti; odpovedati
 10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
 viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo
 11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
 viene lodata da tutti vsi jo hvalijo
 B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi
 C) m
 andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja